Poročilo ugotavlja, da je bilo konec lanskega leta v vseh 26 inšpekcijskih službah zaposlenih 1438 inšpektorjev, ki so lani opravili skoraj 520.000 inšpekcijskih pregledov in izrekli nekaj več kot 86.000 ukrepov, med njimi 14.400 glob in plačilnih nalogov. V povprečju je en inšpektor opravil kar 360 inšpekcijskih pregledov in izrekel 60 ukrepov, kar je bistveno več kot na primer leta 2007, ko je en inšpektor opravil 135 pregledov in izrekel 47,5 ukrepa.

Po oceni inšpekcijskih služb se je obseg dela močno povečal zaradi vse več prijav, novih predpisov in stalnih sprememb zakonodaje ter dodatnih administrativnih opravil. Inšpekcijske službe poleg težav pri zaposlovanju novih kadrov opažajo tudi velik odliv zaposlenih na delovna mesta z boljšimi delovnimi razmerami in višjimi plačami.

Inšpektorat za okolje in prostor v poročilu opozarja, da s sedanjo kadrovsko zasedbo ni več mogoče zagotavljati inšpekcijskega nadzora na vseh področjih, ki jih mora po zakonu nadzirati. Veterinarska uprava menda za zdaj še obvladuje vsa tveganja glede pojavljanja živalskih kužnih bolezni, varnosti pridelave in predelave živil živalskega izvora in krme, vendar pa se zaradi pomanjkanja inšpektorjev daljša čas obravnave zadev.

Inšpektorat za delo poudarja, da se je poleg povečanega števila prijav in novih pristojnosti bistveno povečal tudi obseg različnih svetovanj, strokovnih pomoči, zahtev po pravnih mnenjih in sodelovanj z množičnimi občili. Nad vedno večjimi pritiski medijev na delo inšpektorjev in s tem povezano obremenitvijo inšpektorjev se pritožuje tudi tržni inšpektorat.

Pomanjkljiva in neusklajena zakonodaja

Več kot tretjina inšpekcijskih služb opozarja na pomanjkljivo, nedorečeno in neusklajeno zakonodajo ter preveliko število predpisov in sprememb zakonodaje. Po mnenju inšpekcijskih služb bi bile potrebne spremembe predpisov, ki bi omogočile hitrejše in učinkovitejše delo z manj administrativnega dela. Prav tako so posamezne inšpekcije opozorile na različno razumevanje inšpekcij glede pristojnosti ukrepanja, zaradi česar prihaja do sporov v pristojnosti in s tem "sivih con nadzora".

Inšpekcijske službe že več let neuspešno predlagajo izdelavo enotnega uporabniškega programa za vse inšpekcije, ki bi omogočil vodenje, spremljanje in posodabljanje vseh evidenc ter izdelavo statističnih poročil. Prav tako so že večkrat podale predloge za vzpostavitev enotnega informacijskega sistema za vodenje evidenc v prekrškovnih zadevah.

Razmere se ponekod poslabšujejo

Nekatere inšpekcijske službe opozarjajo, da se razmere na področjih, ki jih nadzirajo, kljub povečanemu številu nadzorov in ukrepov v zadnjih letih poslabšujejo. Inšpektorat za delo na primer ugotavlja, da so zaposleni vse bolj "psihično prizadeti zaradi povečanih pritiskov, ki so posledica odpuščanja, šikaniranja in neizplačevanja plač". Prav tako opozarjajo, da zlasti nova podjetja nimajo najosnovnejših znanj s področja varnosti in zdravja pri delu in da delodajalci razumejo zagotovitev varnosti in zdravja pri delu svojih zaposlenih zgolj kot zbiranje predpisanih papirjev in potrdil.

Železniška infrastruktura je v slabem stanju zaradi neznatnih vlaganj v redno vzdrževanje. (Foto: dokumentacija Dnevnika)

Prometni inšpektorat ugotavlja, da se je zaradi vse slabšega stanja državne cestne infrastrukture izrazito povečal obseg dela inšpekcije za ceste. V slabem stanju pa je zaradi neznatnih vlaganj v redno vzdrževanje tudi železniška infrastruktura. Urad za nadzor prirejanja iger na srečo opozarja, da se je z razvojem novih tehnologij povečal obseg nedovoljenega prirejanja iger na srečo.

Tržni inšpektorat opozarja tudi na sodniške odločitve, ki sicer potrdijo odločitev inšpektorja, vendar kršilcu izrečejo le opomin. Veliko težavo za inšpektorje naj bi predstavljalo tudi dejstvo, da kršilce v prekrškovnih postopkih vse pogosteje zastopajo odvetniki.

Največ kršitev v osrednjeslovenski regiji

V skupnih akcijah Regijske koordinacije inšpektorjev (RKI) je bilo kar 30 odstotkov vseh kršiteljev ugotovljenih na območju osrednjeslovenske regije, okoli 15 odstotkov kršiteljev je bilo v podravski, enako pa tudi v savinjski regiji.

Gorenjska RKI je v poročilu poudarila zlasti problem nadzora dejavnosti v stanovanjskih prostorih, kamor inšpektorji brez odločbe pristojnega sodišča ne smejo vstopiti, če jim zavezanec tega ne dovoli. Enako meni tudi RKI obalno-kraške regije, kjer imajo največ težav pri nadzoru zaščitenih vrst školjk, za katere sumijo, da jih lastniki gostinskih lokalov hranijo v zasebnem prostoru.

Dolenjska RKI je opozorila na večje število na novo odprtih pekarn, katerih lastniki so tujci, zato menijo, da bi moral biti opravljen skupni nadzor nad zaposlovanjem, dovoljenji za opravljanje dejavnosti in drugimi pogoji. Izpostavili so tudi novomeško tržnico, ki menda ne izpolnjuje pogojev za prodajo živil. Notranjska RKI je zaznala največ kršitev pri obratovalnem času, zaposlovanju na črno, kajenju na javnih mestih in pri vožnji z motornimi vozili v naravnem okolju. Osrednjeslovenska RKI pa je opozorila zlasti na povečanje vnosa odpadkov na kmetijska zemljišča pod pretvezo agromelioracijskih del.