Kitajska javnost želi izvedeti resnico o vzrokih hude nesreče dveh vlakov na hitri železnici v Wenchouju, ki je 23. julija terjala 40 smrtnih žrtev in 192 ranjenih. Oblasti so sicer že takoj po nesreči napovedale preiskavo, v zadnjih dneh pa so vsoto, ki jo bodo dobili svojci vsake smrtne žrtve, povečale s 53.600 na 99.500 evrov. Uporabnike spleta so poskušale pomiriti predvsem s priznanjem, da do nesreče ni prišlo zgolj zaradi strele in nenadnega izpada elektrike, kot so sprva trdile.
Samo pozitivne novice
Hkrati so minuli petek uvedli cenzuro pri poročanju o nesreči, tako da so dovoljene le "pozitivne novice in informacije, ki jih o nesreči dajejo oblasti". Kot piše hongkonški dnevnik China Morning Post, so k temu prispevali številni kritični članki tudi v uradnem tisku. China Business Journal je že moral odstraniti osem strani v že natiskanih časopisih, Century Business pa celo devet. Oblasti naj bi s cenzuro poskušale zatreti polemiko o varnosti hitrih železnic, kar pa bo na spletu težko doseči.
Zaupanje v gigantski projekt hitrega vlaka na Kitajskem, ki ima že zdaj daleč največjo mrežo hitrih železnic na svetu, je zlasti po nedavni nesreči resno omajano. Očitno je do nesreče v Wenchouju prišlo zaradi napake pri gradnji signalnega sistema. Potem ko je zaradi strele prišlo do izpada elektrike v vlaku, ki se je zato ustavil, je bil semafor zelen in ne rdeč, zaradi česar se je v stoječi vlak zaletel drug vlak in štirje vagoni so zgrmeli z mostu 30 metrov globoko. Tudi zaradi prejšnjih okvar na hitri železnici, tudi na novi progi Peking-Šanghaj, je vsem nekako jasno, da je nedavna nesreča cena za prehitro zgrajene železnice.
Dobiček pred varnostjo
Tuji in domači poznavalci kitajskih hitrih železnic, ki delujejo štiri leta, menijo, da je glavna težava velika korupcija in želja po čim hitrejšem dobičku. Prihodnje leto naj bi dolžina hitrih železnic na Kitajskem s sedanjih 8358 km dosegla 13.000 km, leta 2020 pa že 16.000 km. Samo lani so vlaganja v to najmodernejšo prometno povezavo znašala 77 milijard evrov. Februarska aretacija prejšnjega ministra za železnice Liua Zhijuna, ki naj bi prejel visoke podkupnine, je že sprožila prvi val vprašanj o varnosti hitrih železnic in o smiselnosti gigantskih naložb. Toda nekateri menijo, da bi upočasnitev gradnje, ki so jo pred cenzuro zahtevali nekateri mediji, prizadela kitajsko gospodarstvo.
Zadeva ima tudi politično razsežnost, saj nepripravljeno vlado napadajo, da po nesreči ni obveščala javnosti, kot bi morala. V ponedeljek, dva dni po nesreči, je v spletni anketi 95 odstotkov sodelujočih zatrdilo, da ne verjamejo ministru za železnice, ki je trdil, da so vagone, ki so zgrmeli z mostu, kmalu po nesreči zakopali, zato da bi "olajšali delo prvi pomoči". Oblasti, ki so po njihovem mnenju to storile zgolj, zato da bi prikrile dokaze o vzrokih za nesrečo, so pred nekaj dnevi očitno zaradi pritiska s spleta dale vagone izkopati.
"Napake, ki jih je ministrstvo za železnice storilo v Wenchouju so očitne. Javnost ima vso pravico, da se sprašuje o sistemu, ki preprečuje nesreče, in o upravljanju sistema hitre železnice. Kitajska družba se spreminja in v tem obdobju spleta se rojeva demokratična javnost, ob tem pa je aroganca nekaterih instanc oblasti ostala ista. Takšno vedenje vladi škodi veliko bolj kot sama nesreča," je pred cenzuro pisalo v vladnem časopisu Global Times.
