Priprave na dogodek so se začele že okoli petih popoldne, ko so začeli postavljati mize, na te pa krožnike s hrano. Verniki so se na prizorišču začeli zbirati okoli osme ure, natanko ob 20.37, po sončnem zahodu, pa je napočil čas, ko so začeli jesti in piti.

Večerja se je začela s pitjem vode, temu je sledila molitev, nato pa so si verniki postregli s hrano, za katero po besedah Porića niso odšteli niti evra, ampak so jo plačali z donacijami, nekateri verniki pa so na iftar prinesli celo že pripravljeno hrano. Včerajšnjega iftarja se je udeležilo približno 200 vernikov. "Presenečeni smo bili nad letošnjim odzivom vernikov, ki jih je bilo v primerjavi s preteklimi leti veliko več. Manjše število udeležencev smo pričakovali v glavnem zaradi časa dopustov," nam je povedal Porić in dodal, da je k večjemu številu udeležencev zagotovo pripomogel tudi sam kraj dogodka, saj zemljišče leži skoraj v središču mesta in je tako ravno prav oddaljeno od vseh vernikov iz različnih koncev Ljubljane.

Po večerji je sledila še zaključna molitev, s katero se je iftar končal. Letošnji ramazan bo trajal 29 dni. V tem času se muslimani od zore do sončnega zahoda odrekajo hrani, pijači, vsem strastem, grdim besedam in mislim. Post je sicer stroga obveza za vse posta sposobne muslimane, ki se ves dan odrekajo hrani in pijači. Medtem pa so otroci, bolniki, potniki, zaporniki, vojaki, nosečnice in osebe, ki opravljajo težka fizična dela, te islamske tradicije opravičeni. Tisti, ki pa se bodo imeli možnost postiti kasneje, pa so dolžni nadoknaditi izgubljene dneve posta. Post je sicer individualna odločitev, poudarjajo v Islamski skupnosti v Ljubljani. Poleg tega je ramazan tudi mesec Korana. V tem času se muslimani intenzivno posvečajo branju in razlagi Korana - Božje besede.

Letošnji ramazan pa je še toliko bolj razveselil muslimane v Sloveniji, saj vanj vstopajo z razpisanim in objavljenim mednarodnim anonimnim idejnim projektnim natečajem za Islamski versko-kulturni center v Ljubljani, ki se bo končal 3. oktobra. "Tudi letos bomo v času meseca ramazana spregovorili o projektu gradnje džamije," pravijo v Islamski skupnosti, kjer pa se še vedno ukvarjajo z zmanjševanjem dolga, ki je bil potreben za nakup zemljišča za džamijo. Trenutni dolg znaša 1,8 milijona evrov.

Spomnimo, da je Unicredit banka Slovenije islamski skupnosti leta 2008 odobrila posojilo v višini 2,6 milijona evrov za to zemljišče za Bežigradom, pred začetkom lanskega ramazana pa ga je islamski skupnosti uspelo odplačati okoli pol milijona evrov.