Kmetovalec Marko Vodopivec, ki je bil v vrsti med prvimi, je svojo papriko pripeljal iz Šentjerneja: "Tukaj sem vsak drugi dan in včasih čakam tudi več kot pol ure. A raje se pripeljem prej in si zagotovim dobro mesto." Na tržnici je na voljo od 20 do 25 prodajnih mest. Poleti, ko je pridelka veliko, so zasedena vsa. Rezervacijo prostora je namreč treba posebej plačati, zato se številni odločijo, da bodo bolj zgodaj vstali.

"Tržnica zanimiva le, če so kupci"

Vrata so se odprla ob 5. uri in kolona vozil se je hitro premaknila naprej. Ob vstopu mora vsak plačati 20 evrov za najem prostora. "Še preden kaj zaslužiš, moraš plačati. Če je prodaja slaba, včasih pokriješ le stroške," so se pritoževali kmeti in hiteli zlagati zabojčke s sadjem in zelenjavo pred avtomobile.

(Foto: Luka Cjuha)

A za številne kmete je tržnica še vedno najugodnejša rešitev za prodajo svojega pridelka. "Ker imamo višek, svoje pridelke sem pripeljemo vsaj dvakrat na teden. To je vsekakor dobra možnost, a žal je tržnica zanimiva le, če so kupci," je povedal kmetovalec Janko Krošelj, ki je tokrat na tržnici želel prodati predvsem paradižnik in papriko. Poudaril je, da je letos prodaja slaba. "Tržnica je edina rešitev, da prodamo breskve. Pripeljemo jih dvakrat na teden, včasih trikrat, odvisno od prodaje. Ponudbe je veliko, zato se trgovci raje odločajo za nakup uvoženega sadja, ki zaradi preparatov zdrži dlje," je povedal Danilo Baša, ki se je v Vižmarje pripeljal s Primorske. V vrsto se je postavil že ob štirih.

Kmetovalci se med seboj že poznajo. Nekateri skupaj spijejo kavo, drugi se pogovarjajo o problemih v slovenskem kmetijstvu in si izmenjujejo nasvete. Tudi o cenah se poskušajo dogovoriti, toda na koncu je vendarle kupec kralj in cene se hitro prilagodijo povpraševanju," je povedal eden od kmetov.

Medtem ko so kmetje še zlagali svoje zabojčke s pridelki, so prispeli tudi nekateri trgovci. "Sem se pripeljem vsak dan, saj je to edino mesto, kjer zagotovo dobim slovensko sadje in zelenjavo," je povedal Robert Magajna iz gostilne Pod orehom.

Večina trgovcev je z neposrednim načinom prodaje zadovoljna. Le tako so lahko prepričani, da sta sadje in zelenjava res sveža.

Še vreča paprike za povrh

Kupčije so potekale hitro. Očitno je bilo, da se številni kupci in kmetje med seboj že dobro poznajo in točno vedo, kje bodo dobili določeno sadje in zelenjavo. "Koliko stanejo paprike?" je zanimalo trgovca iz Ankarana. Pojasnil je, da je domača kakovost še vedno najboljša, zato sadje in zelenjavo za svojo trgovino vedno kupuje na ljubljanski veletržnici.

Da cene res narekujejo kupci, se je pokazalo kar hitro. Trgovec se je odločil za nakup dvanajstih vreč paprike. "Daj še eno za povrh," je menil in pokazal na dodatno vrečo. "Pa ne te vreče, tisto lepšo," je še dodal. A Vodopivec je bil z nakupom lahko zadovoljen. Kmetje svoje pridelke sicer prodajajo do osme ali devete ure, vendar se zavedajo, da večji delež pridelka prodajo do sedme ure zjutraj. Kasneje je za številne trgovce in gostince namreč že prepozno.

Trenutno je največja ponudba paprike in breskev. (Foto: Luka Cjuha)

Prodaja je slaba, so si bili enotni kmetje. Tuja in večja podjetja lahko pridelke ponudijo po nižjih cenah. "Tega si mi ne moremo privoščiti, saj moramo nekako preživeti," je povedal kmet, ki je svoj pridelek pripeljal s štajerskega konca. Tržnica je sicer odprta vsak dan, najbolj živahno je v torek in četrtek. Trenutno je največja ponudba paprike in breskev.

Že okoli šeste ure zjutraj se je vrvež na tržnici umiril. Sadje in zelenjavo, ki ju ne prodajo, kmetje odpeljejo domov. Sicer se trudijo, da je ne pripeljejo preveč, a vsega se ne da predvideti. "Večji del neprodanih pridelkov propade. Poskušal sem že s pridelavo jabolčnika, vendar je postopek pridelave predrag," je povedal eden od kmetov, ki so na tržnico pripeljali jabolka. Zato se bo, kot številni drugi, na tržnico vrnil tudi naslednji dan.