Kolikšen osip zavarovancev so doživeli preostali izvajalci dodatnega pokojninskega zavarovanja, je težko reči, saj številni izmed njih tokrat podatkov niso razkrili. V Prvi osebni zavarovalnici Alenke Žnidaršič Kranjc, iz katere je v prvih treh mesecih "odšlo" 750 zavarovancev in okoli 2,4 milijona evrov, so pojasnili le, da je število rent zraslo za deset na 360. V Skupni, ki jo je ponovno doletel upad tako števila zavarovancev kot sredstev, so dejali, da je tistih, ki so se odločili za izredno prenehanje in izplačilo sredstev, krepko manj in v drugem četrtletju predstavljajo manj kot dva odstotka vseh zavarovancev. Medtem v Zavarovalnici Triglav, ki je od aprila do junija izgubila slabih pet odstotkov članov, pomembneje pa se je zmanjšalo tudi premoženje, niso razkrili prav nobenih podatkov.

Potem ko se število zavarovancev, vključenih v drugi steber, v obdobju od januarja do marca ni bistveno spremenilo, pa je v drugem četrtletju številka nižja za skoraj tri tisoč, pri čemer je utrpela upad polovica vseh pokojninskih skladov, med drugimi Pokojninska družba A, Skupna in Triglav ter manjša Adriatic Slovenica in Probanka. Konec junija je bilo v sklade, če upoštevamo tudi Banko Koper, ki tokrat ni posredovala podatkov, vključenih okoli 578.000 zavarovancev. Vrednost premoženja v upravljanju se je povečala za manj kot odstotek na 2,16 milijarde evrov.

Zavarovalnice, pokojninske družbe in banke še naprej zagotavljajo, da nimajo težav z likvidnostjo, saj da so bili na izplačila pripravljeni. O tem priča tudi naložbena struktura, saj imajo le redki skladi v depozitih, gotovini in drugih kratkoročnih vrednostnih papirjih naloženih manj kot 20 odstotkov svojih sredstev, nekateri celo okoli tretjino. "Povprečna vplačana mesečna premija je okoli 250.000 evrov, kar je več, kot so znašali vsi odkupi skupaj v letošnjem letu," so dejali v zavarovalnici Generali.

V drugem četrtletju letos so pokojninski skladi imeli nekoliko višjo donosnost, saj je le Abankin sklad imel negativen donos, pa še to minimalnega. Povprečni tehtani donos, ki upošteva velikost skladov, je tako presegal pol odstotka, v primerjavi s skoraj ničelno rastjo v prvem četrtletju. Vseeno moramo opozoriti, da vse tri pokojninske družbe in nekatere zavarovalnice uporabljajo drugačen način vrednotenja, po metodi držanja do dospetja (in ne po tržni vrednosti). Daleč največji del naložb, okoli 70 odstotkov, imajo pred nihanjem donosa obvarovanih pri Moji naložbi in Prvi osebni zavarovalnici. Del portfelja obveznic po tej metodi poleg Skupne in Pokojninske družbe A (dobrih 40 odstotkov) vrednotijo tudi v Adriaticu Slovenici.

Če bi v celoti prešli na način vrednotenja po pošteni vrednosti, bi se donos zmanjšal le Moji naložbi, medtem ko v Pokojninski družbi A, Skupni in Adriaticu Slovenici zatrjujejo, da bi se donos zvišal. V Prvi osebni zavarovalnici na drugi strani vztrajajo, da je razlika v vrednotenju zanemarljiva.

tomaz.modic@dnevnik.si