Za novo Marijino svetišče so frančiškani položili temeljni kamen 10. avgusta 1893. Gradnja pa se je končala ob prelomu tisočletja. Fasada mogočne psevdoromanske bazilike, ki od tedaj zaznamuje veduto starega mestnega jedra, je zdaj stara že več kot sto let in je temu primerno dotrajana. Ker ponekod z nje že odpadajo opeke, je postala tudi nevarna za mimoidoče. Po besedah patra Tomaža Hočevarja so na državnem razpisu za obnovo kulturne dediščine pridobili 160.000 proračunskih evrov za prenovo vzhodnega dela fasade, nekaj so jim podarili bratski samostani, razliko pa si obetajo zbrati s pomočjo donacij podjetij in vernikov.
"Za pomoč smo prosili tudi mesto Maribor, ki pa nam je sporočilo, da nam ne more pomagati," je povedal Hočevar. Kaj pa Nadškofija Maribor? "Njih nismo niti prosili, ker vsi vemo, kakšne težave imajo," je odvrnil frančiškanski pater.
Prenova naj bi se po načrtih sklenila do oktobra, pomladitev preostale fasade in notranjosti bazilike pa bo morala počakati na boljše finančne čase. In najbrž tudi na sklenitev sodnega postopka, v katerem mariborski rimskokatoliški samostan frančiškanov od Mestne občine Maribor terja vrnitev 2,8 hektarja velike parcele na območju pobreškega pokopališča ter povrh še dobrih 666.000 evrov odškodnine. Na tej sodni poti so frančiškani sicer že dosegli delni uspeh. Okrožni državni sodnik Marko Čagran je pred nedavnim izdal delno sodbo, v kateri je razsodil v prid frančiškanom s tem, ko je ugotovil, da je vpis frančiškanov v zemljiško knjigo veljaven.
Pooblaščenec Mestne občine Maribor se je na to odločitev sodnika že pritožil. Frančiškani so na zadnji glavni obravnavi sicer bili pripravljeni za poravnavo, po kateri jim bi morala občina plačati 270.000 evrov odškodnine. Vendar dogovor ni bil mogoč, ker se na občini naslanjajo na izvedensko mnenje, po katerem so bili frančiškani zaradi nezmožnosti uporabe pokopaliških parcel odškodovani za največ 37.000 evrov.
