Agrarnih skupnosti je pri nas več kot 1000, gospodarijo z več kot 70.000 hektarji. "Če ne sprejmemo rešitve, bo čez leta velika površina teh zemljišč preraščena z grmičevjem in gozdovi, kar bi bila velika gospodarska škoda," je na današnji novinarski konferenci pojasnil Sajovic in dodal, da imajo te agrarne skupnosti prek 50.000 različnih dedičev, članov, potomcev.
Sajovic opozarja, da slaba zakonodaja na področju agrarnih skupnosti onemogoča obnovo propadajočih pastirskih stanov, pastirskih koč, hlevov, onemogoča legalizacijo na območju agrarnih skupnosti že desetletja stoječih vodnih rezervoarjev, gradnje vodovodov, čistilnih naprav, služnosti cest...
Agrarne skupnosti so pri nas obstajale do konca druge svetovne vojne in delovale v skupno javno korist, predvsem zaselkov, vasi in večjih naselbin. "Kasneje se je vse to porušilo in rešitve, ki so danes, so slabe in to dobro gospodarjenje s podeželjem želimo spet oživiti," meni Sajovic.
"Z novelo predlagamo 75-odstotno soglasje, ker smo podobno rešitev našli tudi v stanovanjskem zakonu, kjer so se potem začele stvari izboljševati. Eden očitkov je, da posegamo v lastninsko pravico še ne podedovanega premoženja. Jaz pravim nasprotno - če bomo namesto razpadajočega hleva zgradili novega, potem se bo tistemu, ki bo imel zastopnika, premoženje z dobrim gospodarjenjem še povečalo," je pojasnil Sajovic.
Križman je poudaril, da se na področju agrarnih skupnosti zadnja leta ne dogaja dosti, ne prometa z nepremičninami, nobenih gradenj, ne služnostnih poti. Največ takih zemljišč na Gorenjskem in Primorskem.
Novela zakon spreminja v delu, da bodo sedaj člani agrarnih skupnosti lahko odločali s 75-odstotnim soglasjem. Za člane agrarne skupnosti, ki se jih ne najde, za katere se ne ve, kje živijo, pa bodo skrbeli zaupniki, ki jih bo postavila država oz. centri za socialno delo.
Pod novelo se je podpisalo že 32 poslancev, poslanca pa pričakujeta podporo v parlamentu, saj kot pravi Sajovic, novela nima veliko skupnega s politiko in ideologijo, pač pa veliko z dobrim gospodarjenjem na podeželju.
