"Rebalans sprejemamo v dokaj zapletenih mednarodnih finančnih razmerah, ko je Slovenija zaradi padca pokojninske reforme zašla med države, ki se omenjajo kot tiste, ki ne obvladujejo stroškov. Zato je rebalans bolj varčevalno naravnan, z njim pa dajemo signal trgom, da obvladujemo stroške," je poudaril finančnih minister.

Med drugim bomo manj gradili

Investicijski odhodki se skladno z rebalansom glede na leto 2010 povečujejo za šest odstotkov na 394 milijonov evrov. Država bo po Križaničevih besedah manj gradila, a s transferji izrazito spodbujala gospodarstvo, samostojne podjetnike in javne zavode. Investicijski transferji bodo znašali 644 milijonov evrov in bodo 15 odstotkov večji od lanskih. Investicijski transferji pravnim in fizičnim osebam se povečujejo za 14 odstotkov na 257 milijonov evrov, investicijski transferji proračunskim uporabnikom za 16 odstotkov na 387 milijonov evrov, plačila v proračun EU pa ostajajo stabilna na ravni pod 400 milijonov evrov.

Znotraj posameznih politik se po besedah generalne direktorice direktorata za proračun Alenke Bratušek z rebalansom najbolj povečujejo sredstva za namen socialnega varstva, kamor so vključeni tako transferji posameznikom kot dodatna in tekoča obveznost proračuna do Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ta znašajo 2,5 milijarde evrov in glede na leto 2010 pomenijo sedemodstotno povečanje (za 166 milijonov evrov).

Sledi politika podjetništva in konkurenčnosti s 96-milijonskim povečanjem, kar predstavlja polovico več kot lani. Po besedah Bratuškove politika podjetništva in konkurenčnosti ostaja ena glavnih prioritet v rebalansu. Sledi servisiranje javnega dolga, plačil v evropski proračun in proračunskih rezerv, ki se povečuje za 83 milijonov evrov, in trg dela s povečanjem sredstev v višini 68,2 milijona evrov. Glede na leto 2010 se z rebalansom znižujejo sredstva za nacionalno varnost, obrambo in zunanje zadeve, promet in prometno infrastrukturo, upravljanje sistemov javne uprave in tudi politika zdravstvenega varstva.

Rezi po posameznih ministrstvih

Po predlogu rebalansa je ministrstvu za promet letos namenjenih 537,1 milijona evrov, znotraj posameznih postavk ministrstva pa so največji rezi predvideni pri direkciji za ceste, kjer bo sredstev 187,8 milijona evrov oz. 40,4 milijona evrov manj od veljavnega proračuna, in pri direkciji za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo, kjer se proračunska sredstva zmanjšujejo za 230,6 milijona evrov na 126,6 milijona evrov.

Za ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je skladno z rebalansom za letos predvidenih 1,7 milijarde evrov sredstev. Po posameznih postavkah je največje povečanje proračunskih sredstev predvideno za trg dela, kar je pripisati povečanju brezposelnosti in pričakovanim dodatnim stečajem. Za trg dela bo skladno z rebalansom predvidenih 142,5 milijona evrov več od veljavnega proračuna.

Poleg ministrstva za delo, rebalans več sredstev predvideva tudi za ministrstva za finance, za zunanje zadeve ter za šolstvo in šport. Ministrstvu za finance bo namenjenih 16 milijonov evrov več proračunskih sredstev, torej po novem 2,64 milijarde evrov. Proračunska sredstva ministrstva za zunanje zadeve se povečujejo za 3,3 milijona evrov na 76,3 milijona evrov, sredstva ministrstva za šolstvo in šport pa se glede na veljavni proračun povečujejo za 11,5 milijona evrov na 1,3 milijarde evrov. Nekaj, dobrih 233.000 evrov, bo pridobil tudi vladni urad za Slovence v zamejstvu in po svetu (skupaj je resorju namenjenih 10,7 milijona evrov).

Proračunska sredstva ministrstva za gospodarstvo se glede na veljavni proračun tako z rebalansom znižujejo za 62,6 milijona evrov na 265,3 milijona evrov, za ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za 61,4 milijona evrov na 432,3 milijona evrov, za službo vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko pa za 49,7 milijona evrov na 183,9 milijona evrov.

Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo z rebalansom izgublja 36,2 milijona evrov, za to ministrstvo je po novem predvidenih 595,8 milijona evrov. Sledi ministrstvo za okolje, ki se mu proračunska sredstva zmanjšujejo za 34,3 milijona evrov na 228,9 milijona evrov, ministrstvu za zdravje se sredstva zmanjšujejo za 23,1 milijona evrov na 78,3 milijona evrov, ministrstvu za obrambo pa za 20,5 milijona evrov na 462,4 milijona evrov.

Po predlogu rebalansa je ministrstvu za kulturo letos namenjenih 198,6 milijona evrov proračunskih sredstev, kar je 16,7 milijona evrov manj od veljavnega proračuna. Krčenje je sicer nižje od prvotno predvidenega, saj so sprva predvidevali rez v višini 38 milijonov evrov.

Ministrstvu za javno upravo je z rebalansom glede na veljavni proračun namenjenih 52,5 milijona evrov proračunskih sredstev oz. 13,4 milijona manj, ministrstvu za pravosodje 65,3 milijona evrov oz. 6,1 milijona evrov manj, ministrstvu za notranje zadeve je namenjenih 353,9 milijona evrov oz. 3,9 milijona manj, službi vlade za razvoj in evropske zadeve pa 6,13 milijona evrov oz. dobrih 900.000 evrov manj kot v veljavnem proračunu.