IMF je obenem članice območja evra pozval, naj se nehajo prepirati glede dodatne pomoči Grčiji in podprejo večjo vpletenost zasebnega sektorja v ukrepe za stabilizacijo razmer v prezadolženi državi, saj nejasnost v razpravah o tem vprašanju ne povečuje zaupanja v program reševanja dolžniške krize. Glede na obseg finančnih obveznosti Grčije je celovito sodelovanje zasebnega sektorja ustrezna rešitev, sporoča IMF.
Grški javni dolg naj bi leta 2012 najvišjo raven dosegel pri 172 odstotkov BDP, do leta 2020 pa naj bi nato padel na okoli 130 odstotkov BDP, vendar le, če bo Grčija do konca izpeljala svoj ambiciozen program strukturnih in javnofinančnih prilagoditev, ki je pogoj za pomoč držav z evrom in IMF. Ključnega pomena je tako hitro in dosledno izpolnjevanje programa.
IMF je pozval tudi k reformi davčnega sistema v Grčiji s širitvijo davčne baze in nižanjem stopenj. IMF sicer pričakuje, da se bo počasi izboljšala konkurenčnost grškega gospodarstva, razlika v stopnji inflacije z drugimi članicami območja evra pa naj bi počasi izginila, in to ne glede na višje cene nafte. Stroški dela bodo namreč po oceni IMF še naprej padali.
IMF je prav tako pozval italijansko vlado, ki se je zaradi strahu pred širitvijo dolžniške krize znašla pod udarom finančnih trgov, da odločneje ukrepa za znižanje javnofinančnega primanjkljaja. IMF je sicer pohvalil program vlade, saj je Italija javnofinančni primanjkljaj s 5,3 odstotka v dveh letih znižala na 4,5 odstotka BDP. Vendar pa mora vlada še bolj racionalizirati svoje delo in določiti prioritete.
Italijanska vlada načrtuje znižanje javnofinančnega primanjkljaja pod tri odstotke BDP do leta 2012, javne finance pa naj bi izravnala do leta 2014, kar je IMF pohvalil.
