Dokumenti, ki jih imamo v uredništvu Dnevnika, razkrivajo, da je nekdanji predsednik upravnega odbora SCT pred tednom dni postal edini delničar družbe SCT Holding, na katero je tik pred ali med neuspelo prisilno poravnavo prenesel nekatere zdrave dele poslovnega sistema SCT. Zidarja osebno lastniška operacija, po kateri med družbeniki SCT Holdinga ni več njegovih dolgoletnih sodelavcev Aleksandra Mezeta in Janeza Jamnika, po naših podatkih ni stala niti evra. Njuna 12-odstotna deleža je namreč odkupila kar družba sama in za to obema nekdanjima članoma upravnega odbora SCT odštela po 125.000 evrov.

Zidar, ki uradno ostaja lastnik 76 odstotkov SCT Holdinga, bo tako prek omenjene družbe sam obvladoval dve podjetji, med katerima ima najmanj eno resne možnosti za dolgoročno preživetje. Prek SCT Holdinga namreč Zidar lastniško obvladuje Tovarno kovinske opreme (TKO) iz Murske Sobote, ki izdeluje sestavne dele za gradbeno mehanizacijo, veliko večino prometa pa ustvari s tujimi kupci. Tako je TKO tudi v lanskem letu, ki ga je zaznamovalo propadanje domačega gradbeništva, uspelo ob 15,1 milijona evrov prihodkov ustvariti skoraj 119.000 evrov dobička. Ob tem velja spomniti, da je SCT Holding denar za plačilo polovice od 2,4-milijonske kupnine za TKO počrpal kar iz poslovnega sistema SCT, natančneje prek posojila, ki ga je najel pri podjetju SCT Naložbe, vrniti pa ga mora do leta 2018.

Zidarjev SCT Holding ima v lasti tudi 51 odstotkov podjetja SCT-Porr, ki ga je z avstrijskim partnerjem februarja letos ustanovil za kandidiranje na razpisih za gradnjo železnic. Pri tem je vprašanje le, kako bo na njuno skupno sodelovanje vplival spor med SCT in Porrom. Ker je avstrijski gradbinec že marca s SCT prekinili pogodbo za gradnjo mostu v Beogradu, je SCT zoper njega vložil tožbo. Eden od zastopnikov podjetja SCT-Porr je sicer tudi Zidarjev zet Renato Strojko.

Kljub vsem postopkom, ki jih zoper Zidarja vodijo organi odkrivanja in pregona, je nekdanji slovenski gradbeni baron iz zgodbe o SCT, v kateri je brez dela ostalo več kot 700 ljudi v krovnem podjetju in več sto v ugaslih hčerinskih družbah, vendarle izšel kot vsaj delni zmagovalec. "Mati SCT", ki jo je pomagal potopiti, je tako uspel zapustiti z bogato odpravnino v obliki tovarne (TKO), ki ima za več kot deset milijonov evrov premoženja, in podjetja, ki ima možnosti za sodelovanje pri bodočih milijardnih poslih na železnicah. Prav tako bo lahko s svojim premoženjem po odločitvi višjega sodišča v Ljubljani, ki je pred časom razveljavilo sklep okrajnega sodišča v Cerknici o izdaji začasne odredbe, zelo verjetno že v kratkem prosto razpolagal. Ta podatek je pomemben, ker bo moral Zidar SCT Holding zaradi skorajšnjega uradnega odpisa naložbe v propadli SCT, ki jo je še predlani vrednotil na 4,8 milijona evrov, v prihodnjih mesecih kapitalsko okrepiti.

Za zdaj so Zidarju tako padli v vodo le načrti, ki jih je imel z nemškim podjetjem ISC Handelsgesselschaft. Tega je decembra lani, le nekaj dni, preden je vložil zahtevo za začetek prisilne poravnave, iz SCT prenesel na SCT Holding. A iz nemškega poslovnega registra je razvidno, da je družba, prek katere je SCT več desetletij nabavljal materiale in mehanizacijo, aprila letos ponovno prešla v rast SCT. To se je po naših podatkih zgodilo, ker SCT Holding za nakup ISC ni nakazal kupnine.