Morska gladina zaradi podnebnih sprememb narašča hitreje kot kdajkoli prej v zadnjih dva tisoč letih, poročajo znanstveniki. Ekipa morskih raziskovalcev iz potsdamskega inštituta v Nemčiji je raziskovala vrtalne stožce pred ameriško atlantsko obalo in je tako lahko prvič rekonstruirala spremembe morske gladine za več stoletij nazaj.

Rezultat: od leta 200 pred našim štetjem do leta 1000 po našem štetju je bila morska gladina približno enaka. V naslednjih štirih stoletjih pa je narasla za okoli 20 centimetrov (srednjeveško toplo obdobje) in je nato do začetka 19. stoletja ostala stabilna.

Od takrat naprej pa je zaradi globalnega segrevanja narasla še za okoli 20 centimetrov - to pa pomeni najhitrejše naraščanje v zadnjih 2000 letih!

Po drugi strani pa znanstveniki ugotavljajo, da so se svetovna morja znašla pred še nikoli zabeleženim množičnim izumiranjem in da bo del živih morskih bitij prej ali slej izumrl. Do takega rezultata pa je prišla skupina znanstvenikov iz šestih držav, ki je nedavno zasedala v Oxfordu v Angliji. Alex Rogers, znanstveni vodja mednarodnega programa za ugotavljanje položaja oceanov: "Rezultati so šokantni. Ko smo si ogledali celokupni učinek tega, kar človeštvo povzroča oceanom, smo ugotovili, da so posledice veliko večje, kot pa smo lahko sklepali samo na podlagi opazovanj posameznih dogodkov in komponent."

Glavni dejavniki: morja postajajo vedno bolj kisla, se segrevajo in v njih je vedno manj kisika. Ti dejavniki so bili sicer navzoči pri vseh množičnih izumiranjih v zemeljski zgodovini. Toda tokrat se zdi položaj bolj dramatičen kot kdajkoli doslej.

Kroženja ogljika je ušlo izpod nadzora. Količina ogljika, ki ga vsrkavajo oceani, je po vsem svetu daleč večja, kot je bila pri zadnjem množičnem umiranju morij pred 55 milijoni let. Količina kisika se stalno znižuje, sprememba podnebja pa postaja vse hitrejša. Morja vsrkavajo manj CO

2

. Posledica: topljenje ledu, gladina morij narašča, sprošča se več ogljika.

Alex Rogers: "Posledice bomo občutili še za časa svojega življenja. Še veliko huje pa bo to za naše potomce in sploh naslednje generacije."

nNekaj vrst rib je zaradi preveč intenzivnega ribolova iztrebljenih že do 90 odstotkov.

nVsem koralam grozi izumrtje do leta 2050!

nSledi protipožarnih sredstev in plastike smo našli že v polarnih morjih. Ribe požirajo to umazanijo in se zastrupljajo. Poleg tega ta umazanija vodam odvzema kisik in ribe se dušijo.

Ali sploh še lahko preprečimo kolaps morij? Znanstveniki zahtevajo takojšnje ukrepanje. Ribolov je treba bolje nadzorovati. Škodljivih snovi ne bi smeli več odvajati v morja. Surovin ne bi smeli več pridobivati iz morskih voda in dna morij. (cc)