Izrinil jih je Maks
Znano je, da je bila na lanskem mednarodnem arhitekturnem natečaju za novo galerijo izbrana idejna zamisel arhitektov iz Budimpešte. Denarno nagrado, ki sta jo prejela Tamás Lévai in Ágnes Jószai, sta pozneje založila občini kot bančno garancijo in začela pripravljati projektno dokumentacijo objekta, ki naj bi občutno ozaljšal Lent. Čeprav sta jo oddala pravočasno novembra lani, jima občina ni plačala niti evra. Hkrati so od njiju zahtevali, da naj predložita novo bančno garancijo za drugo fazo projekta, ki vključuje izdelavo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja in projekta za izvedbo.
Madžara pa denarja nista hotela nakazati. Tudi nove pogodbe nista hotela podpisati, ker sta zahtevala plačilo za deset mesecev projektiranja. Nato se je izkazalo, da so si na občini premislili; opustili so gradnjo nove Umetnostne galerije Maribor, za katero so že imeli zagotovljenih sofinancerskih deset milijonov evrov ministrstva za kulturo. V županstvu Franca Kanglerje je namreč postal pomembnejši projekt gradnja Mariborskega kulturnega središča Maks, ki si ga je izmislili režiser Tomaž Pandur in za katerega država noče dati niti evra.
Nova galerija v razvpiti Maks
Investicijski salto so potem občinarji naredili aprila. Kangler je namreč napovedal, da bo nova galerija umeščena v razvpiti Maks, za katerega so arhitekturno zasnovo naredili v ateljeju Sadar+Vuga. Madžara, ki bi po pogodbi morala prejeti 419.000 evrov honorarja, pa še zmeraj nista dobila drugega kot dopisov, v katerih jim je občina naštevala, kaj vse morata popraviti v njuni idejni zasnovi.
"O nastalih okoliščinah smo se pogovarjali z našo odvetnico iz Lendave, ki je ravnanje Mestne občine Maribor jasno označila kot izsiljevanje. Razložila nam je še, da se pravna plat zgodbe lahko razvleče za več let, medtem ko smo mi obvezani plačati davek na dodano vrednost," nam je sporočil arhitekt Lévai. "Odvetnica je poklicala gospo Moniko Kirbiš, vodjo občinske službe za razvojne projekte in investicije. Razložila ji je, da bomo vložili tožbo, če plačila ne bo. Gospa Kirbiš ji je tedaj znova odvrnila, da moramo podpisati aneks. Dva dni za tem pa je Kirbiševa poklicala našo odvetnico in je povedala, da nam bodo nakazali denar brez podpisa omenjenega aneksa! In glej, čudež se je zgodil; šest mesecev po koncu del smo dobili nakazilo! Vendar ne zneska, dogovorjenega po pogodbi, temveč zmanjšanega." Z Mestne občine Maribor so nam sporočili, da so nakazali 213.840 evrov v skladu s pogodbo in prejetimi računi.
Izigravanje na račun davkoplačevalcev
Mariborska zgodba kljub temu nima srečnega konca, poudarja arhitekt. "Dobil sem resno lekcijo o tem, v kako zelo ranljivem položaju smo prisiljeni ustvarjati in živeti. Brez pravega pravnega varstva se počutiš, kot da bi skakal na trampolinu brez zaščitne mreže! Neverjetno se mi zdi, da lahko občina, ki naj bi zagovarjala javni, ne pa lastni interes, brez pravne podlage zlorablja in izsiljuje pred očmi javnosti, medijev, ministrstva in arhitekturne stroke. Vse to počne na račun javnih sredstev in v službi kulture," je razočaran Lévai.
