Kot je poudaril veleposlanik, so Poljaki svojo svobodo in dostojanstvo pred dvema desetletjema obnovili prav na temelju ideje in vrednot solidarnosti. Solidarnost je tako na Poljskem vedno ključna beseda, ki pa ni bila bistvena le za pridobivanje neodvisnosti, ampak jo lahko vsi uporabimo tudi, ko gre za evropsko integracijo.

Težave, s katerimi se soočamo danes, kot še nikoli doslej postavljajo na preizkus nekatere najgloblje skupne predpostavke Evrope, kot sta solidarnost in skupna zaveza. A kot je zatrdil Krol, so se na Poljskem, kjer je podpora članstvu v EU najvišja v Evropi, v preteklosti naučili soočati se z resnimi izzivi in sprejemati težke odločitve.

Kot glavne težave, s katerimi bo soočeno ne le poljsko predsedovanje uniji, temveč tudi dansko in ciprsko, ki mu bosta sledili, je veleposlanik izpostavil razmere na evropskih finančnih trgih, naraščanje brezposelnosti in javnega dolga ter nestabilnost v Severni Afriki in na Bližnjem vzhodu. Ob tem pa ne smemo pozabiti na dolgoročnejše strateške izzive, kot so oskrba z energijo, imigracija, nadzor na mejah ter politična in gospodarska konkurenca iz drugih delov sveta.

V luči tega si je Poljska zastavila tri glavne prioritete predsedovanja - zagotavljanje rasti, varnosti in odprtosti Evrope. Pri prvi od njih bo poudarek predvsem na krepitvi in izboljšanju enotnega trga, saj se lahko brez tesne integracije in nadaljnjih reform dolgoročna rast v EU prepolovi. V ospredje poleg tega prihajajo pogajanja o prihodnjem večletnem proračunu EU za obdobje 2014-2020, ki bo bistven za doseganje ciljev iz strategije Evropa 2020.

Pri zagotavljanju varne Evrope želi Poljska okrepiti tako zunanjo dimenzijo skupne energetske politike EU kot tudi skupno evropsko varnostno in obrambno politiko ter prehransko varnost, pri čemer so bistvena vprašanja skupne kmetijske politike.

Za odprto Evropo sta ključni širitvena in sosedska politika EU. Poljaki se v prvi vrsti veselijo podpisa hrvaške pristopne pogodbe v času svojega predsedovanja, želijo pa si tudi napredka v pogajanjih z drugimi državami. Glede na geopolitično lego Poljske bo pozornost namenjena Vzhodnemu partnerstvu, a tudi pomoči južnemu sosedstvu.

Na predstavitvi poljskega predsedstva EU sta sodelovala tudi veleposlanika Danske in Cipra v Sloveniji, Karsten Vagn Nielsen in Charalambos Panayides. Njihove države so namreč oblikovale skupen program 18-mesečnega predsedovanja EU, ki ga začenjajo Poljaki, konec prihodnjega leta pa ga bo zaokrožil Ciper.

Glede 18-mesečnega predsedovanja sta Vagn Nielsen in Panayides izpostavila podobne prioritete, kot jih je opredelil že poljski veleposlanik - uspešen zaključek pogajanj o večletnem proračunu do konca leta 2012, krepitev enotnega trga ter dolgoročne gospodarske reforme, izboljšanje socialnega modela in življenja Evropejcev, uresničevanje strategije Evropa 2020, širitvena in sosedska politika EU ter krepitev vloge in vpliva unije v svetu.

Kot je ob koncu še pripomnil Krol, bodo zagotovo soočeni tudi z nepredvidljivimi in kriznimi situacijami, vendarle pa upajo, da bo temeljito pripravljen in ambiciozen program deloval in da ga bodo lahko uresničili v čim večji meri.