Program je razdeljen na štiri programske sklope, pri čemer so največji in najbolj odmevni dogodki zbrani v sklopu Terminal 12. Ta se bo dogajal v Mariboru na zaenkrat še neznani lokaciji.

Dogajanje se bo pričelo 13. januarja 2012 s premiero skupnega projekta ljubljanske in mariborske opere Črne maske po predlogi slovenskega skladatelja Marija Kogoja in v režiji Janeza Burgerja.

Med večjimi domačimi produkcijami so še predstava Vojna in mir režiserja Tomaža Pandurja v koprodukciji z zagrebškim HNK, opera Urban Tribe zborovodkinje Karmine Šilec, kombinacija modne revije in performansa z ikonami svetovne zgodovine Funeral Fashion Show Dušana Jovanovića, slovensko-japonska plesna predstava Avdicija za življenje pod vodstvom Matjaža Pograjca, plesno-gledališki projekt Kult Iztoka Kovača in mednarodni projekt Plesne izbe Maribor Modul Dance.

V okviru projekta Dvanajst bo Maribor vsak mesec gostil pomembno osebnost z različnih področij, med drugim pesnika Charlesa Simica, filozofa Borisa Groysa in Tzvetana Todorova, koreografa Jana Fabra, performerko Rebecco Horn, glasbenika Laurie Anderson in Gorana Bregovića, šahista Garija Kasparova, književnika Maria Vargasa Lloso in arhitekta Petra Zumthorja.

Med gostovanji iz tujine velja izpostaviti nemško-nizozemskega fotografa Ulaya kot nekakšnega rezidenčnega umetnika EPK, ki se bo ukvarjal z vodo. Gostovali bodo tudi Zagrebška filharmonija z Ivom Pogorelićem, Dunajska državna opera s Figarovo svatbo in ruski orkester z ljudskimi glasbili Osipov.

Prav tako bo moč videti transvestitsko predstavo Gardenija Alaina Platela in Franka Van Laeckeja, Cabaret New Burlesque iz ZDA, predstavo s konji iz francoskega Versaillesa, spektakel romunskega režiserja Silvia Purcareteja, japonsko predstavo Tobari, komično opero srbskega skladatelja Ivana Jevtića ter cirkuške domislice Jean-Baptista Thiereeja, dvojčkov režiserja Miloša Formana in švicarskega dua Zimmermann & de Perrot.

Jan Cvitkovič bo s kolegi iz Hrvaške, Madžarske, Avstrije in Italije spomladi v Mariboru posnel osrednji filmski projekt EPK Omnibus. V projektu Heroji bodo države nekdanjega vzhodnega bloka predstavile junake socrealističnega obdobja. Arhitekti z vsega sveta pa bodo pod vodstvom Toma Kovača iskali možnosti razvoja Maribora in partnerskih mest.

Že obstoječi redni dogodki bodo nadgrajeni zasijali v novi luči. Med njimi so Festival Maribor, Borštnikovo srečanje, DokMa, Magdalena, Festival Lent, mednarodni orkester in mednarodno zborovsko tekmovanje, medtem ko bo Spekter zvoka gostil najpomembnejše slovenske komorne glasbenike.

V okviru programskega sklopa Ključi mesta, ki se ukvarja z reanimacijo mesta, bo v Mariboru potekal regionalni knjižni sejem, zaživela bo alternativna veleblagovnica s poudarkom na socialnem podjetništvu, z lasersko projekcijo bo rekonstruirano srednjeveško mestno obzidje, v sodelovanju z univerzo pa bodo odprli Hišo znanosti s predstavitvijo vseh znanstvenih disciplin.

V Literarni hiši bodo prevajali slovenska besedila v nemščino in obratno. Na Dravi bodo postavili splavarska igrala, po ulicah pa umetelno oblikovane klopi in kioske z ikonami slovenskega oblikovanja iz časa socializma. Pokrajinski muzej Maribor bo postavil na ogled 40.000 kositrnih vojakov, v Veliki kavarni bo več razstav o zgodovini Maribora. Ilustratorka Lila Prap bo pripravila ulično povorko z liki dinozavrov.

Med napovedanimi družbeno angažiranimi gledališkimi projekti so M art dokumenta o slovenskem delavcu, Mati korajža o družbeni razklanosti, Jalova o zanimanju hrvaških parov za umetno oploditev v Sloveniji, Primorc in Štajerka pod mostom po besedilu Toneta Partljiča o priseljevanju Primorcev na Štajersko ter Ponovno povezani o tekstilnih delavkah.

Projekt Ulični strip bo napolnil zapuščene prostore v mestu. Postavili bodo štiri odre z glasbo skozi vse leto, Festivalno dvorano na Lentu naj bi spremenili v Klub EPK z vrhunskimi glasbeniki iz Slovenije in sveta. Prav tako naj bi v okviru projekta Mladibor vzpostavili sodoben mladinski center, poseben poudarek bo na svetovnem mladinskem šahovskem prvenstvu, ki ga bo novembra 2012 gostil Maribor.

V okviru EPK bodo posneli dokumentarne portrete režiserja Karpa Godine, pisatelja Draga Jančarja in nogometaša Zlatka Zahoviča.

Poseben projekt so kulturne ambasade, v okviru katerih se bo vsak mesec predstavila ena od držav. Udeležbo so napovedale Finska, Estonija, Madžarska, Španija, Italija, Francija, Nemčija, Velika Britanija, Belgija, Avstrija, Latvija ter Portugalska z Guimaraesom, ki bo leta 2012 prav tako EPK.

Nekateri projekti bodo potekali v vseh šestih mestih, ki sodelujejo v EPK. Med t.i. mrežnimi projekti so razstava izdelkov nekdaj uspešnih slovenskih podjetij, predstavitve kulturno-umetniških društev in glasbenih šol, literarne kavarne, koncerti ljudskih pevcev, pravljični večeri ter filmske delavnice.

Na Ptuju bodo vrhunci kurentovanje ter dnevi poezije in vina s številnimi presežki, v Novem mestu družbeno angažirano Mesto Goga, kulturno-zgodovinska Veleblagovnica Situla, umetniška akcija Človek z bombami ter festival Jazzinity.

V Murski Soboti napovedujejo nadgrajeni plesni festival Fronta, zbirko iz Muzeja za konkretno umetnost v nemškem Ingolstadtu ter razstavo Odkrito/Zakrito z razmislekom o vratih.

V Slovenj Gradcu bodo nadalje razvili razstavo domačih in umetnostnih obrti Od ljudi za ljudi, mednarodni lajnarski festival, multikulturni projekt Oživljeni zven preteklosti s skladateljem Hugom Wolfom, kiparski simpozij Forma Viva ter sodobno umetniški projekt Artosfera.

V Velenju bosta preporod doživela Pikin festival in festival Kunigunda. V Muzeju premogovništva Slovenije bodo postavili Ligijev oder z razstavo Laibach Kunst, na jezeru pa inštalacijo Vodno mesto.