V letu 2005 je Pošta Slovenije po Haučevih besedah v področje varovanja vložila nekaj čez 300.000 evrov, letos pa bodo področju varnosti namenili 2,1 milijona evrov in celo več. Veliko skrb namenjajo tudi izobraževanju in usposabljanju, je v pogovoru za Večerovo prilogo V soboto dejal generalni direktor pošte.

Družina pokojne poštne uslužbenke zahteva odškodnino

Hauc je pojasnil, da so v zadnjih treh letih posodobili sistem videonadzora, protivlomni sistem ter sistem kontrole pristopa v logističnem centru v Ljubljani, ki pomeni v Pošti Slovenije objekt najvišjega tveganja, ter s sistemom videonadzora v letu 2009 opremili 20 pošt. V začetku letošnjega leta so nadgradili in posodobili tudi sistem videonadzora v logističnem centru v Mariboru.

Novi varnostni ukrepi za pošto v Kresnicah načrtovani za letos

Pošta bo takoj začela postopke za izvedbo dodatnih varnostnih ukrepov: s sistemom videonadzora bodo opremili pošte, za katere ocenjujejo, da so najbolj ogrožene, postopno pa tudi vse druge. Prav tako bodo na poštah, ki niso ustrezno mehansko varovane, zvišali steklene zapore pred blagajniškim mestom, namestili protivlomno folijo na vse steklene površine na poštah, dodatno ojačali nekatera vrata v notranjosti pošt, namestili protivlomna vrata in podobno, v naslednjih letih pa bomo mehanske zapore uvedli tudi na vseh drugih poštah. V teku pa je tudi novi razpis za nabavo dimnih denarnih pasti, ki obarvajo gotovino, da je neuporabna.

"Tudi za pošto Kresnice so bile v letošnjem letu načrtovane vse tri oblike varovanja - videonadzor, mehanske zapore in sistem dimnih pasti," je dejal Hauc, ki ga je dogodek v Kresnicah, kjer je v oboroženem ropu umrla tamkajšnja uslužbenka, zelo pretresel.

Pritiskov za sodelovanje pri dokapitalizaciji NKBM ni bilo

Hauc se je v pogovoru dotaknil tudi naložbe v NKBM, v kateri je Pošta Slovenije nekaj manj kot sedemodstotni lastnik. Kot je poudaril, ima pošta velika pričakovanja glede donosnosti delnice banke. "Seveda spremljamo gibanje tečaja delnic na Varšavski in Ljubljanski borzi. Nismo zadovoljni s trenutno ceno," je dejal Hauc, ki od uprave banke pričakuje, da bo trend obrnila navzgor, predvsem z zvišanjem donosnosti banke. Za bančno delnico pa je zlato pravilo, tako Hauc, vsaj desetodstotni donos na leto.

Pritiskov za sodelovanje pošte pri dokapitalizaciji NKBM po Haučevih zagotovilih ni bilo. Agencija za upravljanje kapitalskih naložb države je izdala skupščinski sklep, ki ga je pošta morala spoštovati. "Na srečo smo imeli dovolj denarnih rezerv, da smo to lahko izvršili. Vsekakor je za nas bolje, da smo ta denar vložili v delnice NKBM, ki je kljub vsemu po našem mnenju perspektivna banka, kot pa da bi ta znesek morali vplačati v državni proračun," je pojasnil.

Je pa sodelovanje pri dokapitalizaciji NKBM zagotovo spremenilo prevzemne načrte Pošte Slovenije v prihodnosti. Ker pa že zdaj presegajo poslovni načrt, Hauc upa, da se bodo dovolj finančno okrepili in lahko uresničili vse druge načrte.

Pošta svojih prevzemnih tarč še ni povsem opredelila, predvsem zaradi političnih razmer na Balkanu, je v fazi preučevanja. Je pa hauc prepričan, da se bodo prevzemne priložnosti pojavljale. "Do takrat pa bomo svojo finančno moč okrepili, tudi zaradi naložbe v NKBM, da bomo lahko morebitne bodoče prevzeme financirali sami," je prepričan generalni direktor pošte.

Če se bo država odločila prodati svoj delež v NKBM, se ji bo Pošta Slovenije pridružila, in sicer že zaradi prevzemne premije. Sicer pa bo pošta iskala druge možnosti. "Za zdaj nimamo namena izstopati iz lastništva," poudarja Hauc in za prihodnost napoveduje še večjo usmeritev v finančne in informacijske storitve, kot je v EU že dlje časa trend.

Hauc o odstopu s čela Pošte Slovenije, kot je še dejal v pogovoru za časnik, ne razmišlja, ker mora še marsikaj narediti. Doslej tudi še nobena revizija ni ugotovila večjih nepravilnosti na Pošti Slovenije, dodaja.