Ker zakon prinaša tudi nekatere novosti glede plač, je ministrica poudarila, da policija še vedno ostaja del javnega sektorja, vendar ima določene specifike. Zagotavljanje notranje varnosti je namreč tako zelo kompleksno, da ga ne moremo zagotavljati z enakim sistemom, ki velja za druge javne uslužbence. Z zakonom urejajo delovnopravna razmerja in položaj policistov glede na specifiko njihovega dela, je dejala. Policisti se lahko namreč vsak dan znajdejo v življenjski nevarnosti, od njih pa se pričakuje, da delajo noč in dan, je nadaljevala ministrica in poudarila, da z dodatki ne posegajo niti v sistem plač v javnem sektorju niti v kolektivno pogodbo. Kot je razložila, znaša plačna masa za notranje ministrstvo skoraj 300 milijonov evrov na leto, dodatki pa bi komaj leta 2014 znašali dobrih 3,3 milijona evrov. Po mnenju ministrice so bili pri tem zelo skromni in racionalni, saj se zavedajo, v kakšni situaciji je država. Prav zato se spremembe uvajajo postopoma, za leto 2014 pa Kresalova upa, da bo situacija taka, da se bo dodatke lahko izplačevalo.
Na ministrstvu za javno upravo pa so v sporočilu za javnost zapisali, da je njihovo ministrstvo predlogu zakona nasprotovalo, saj določa dodatke za delo v policiji, ki jih sicer v plačnem sistemu javnega sektorja ni.
Predsednik vlade Borut Pahor je dejal, da so oba predloga sprejeli, vendar šele na ravni vlade. Zdaj gresta v DZ, v tem času pa se bo pokazalo, katera od ministric ima prav, je dejal. Če se bodo oglasili sindikati, bi Pahor rad slišal, kakšno je njihovo mnenje. Rad bi tudi dobil odgovor, ali gre za rušenje enotnega plačnega sistema.
Predlog zakona policistom povečuje dodatek za stalnost z 0,33 na 0,5 odstotka in uvaja še nekatere druge dodatke. Med drugim dodatek policistom, ki sodelujejo s posebno policijsko enoto, dodatek za vodenje, dodatek za delo pooblaščenih uradnih oseb, ki vodijo prekrškovne postopke, dodatek za poveljnike, ki vodijo posebno policijsko enoto, ter dodatek za posebne obremenitve pilotov, kopilotov, tehnikov letalcev in posameznih delovnih mest v specialni enoti. Po oceni predlagateljev bi finančne posledice sprejema zakona v letu 2014 (po uveljavitvi prehodnih določb) znašale 3,5 milijona evrov na leto, od tega višji dodatek za stalnost 1,8 milijona evrov.
Naj spomnimo, da je bil omenjeni zakon v medresorskem usklajevanju že februarja letos, vendar ni dobil podpore in je bil umaknjen iz nadaljnjega postopka za sprejem v vladi. Ob številnih drugih pripombah sta ministrstvo za javno upravo (MJU) in finančno ministrstvo med drugim zahtevala, da se iz predloga zakona črtajo vsi elementi oziroma specifike, ki se nanašajo na plače.
Pahor naj bi požrl besedo
Na ministrstvu za javno upravo so nam povedali, da predlog zakona "bistveno posega v koncept enotnega plačnega sistema". Ob tem kot "nekorektno" zavračajo trditev iz gradiva, po kateri naj bi bile pripombe ministrstva za javno upravo usklajene na sestanku aprila letos. Sestanek, so povedali, je res potekal in pripombe ter predlogi so bili res usklajevani, vendar pa je bilo ministrstvo za javno upravo z novim besedilom predloga zakona seznanjeno šele na torkovi seji odbora.
Ministrstvo je opozorilo, da je bilo na sestanku pri predsedniku vlade Borutu Pahorju s predstavniki sindikatov pooblaščenih uradnih oseb, združenih v zvezo Feniks, maja letos ponovno potrjeno stališče, da brez uskladitve z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja ne bo prišlo do posegov v enotnost plačnega sistema. Na tem sestanku je bilo, kot so dejali, tudi dogovorjeno, da se po vzoru delovne skupine za vrednotenje dela policistov, ki je bila ustanovljena novembra lani, ustanovijo še delovne skupine, ki bi obravnavale ustreznost vrednotenja dela preostalih pooblaščenih uradnih oseb.
Na MJU so poudarili, da je bilo v sporazumu o reševanju stavkovnih zahtev policistov, sklenjenem novembra lani, dogovorjeno, da bo vlada plače policistov uredila bodisi z uredbo bodisi s kolektivno pogodbo, nikakor pa ne s področnim zakonom. Čeprav so v analizi učinkov in pomanjkljivosti plačnega sistema v javnem sektorju predlagali proučitev možnosti odprave omejitve izplačevanja skupnih dodatkov v višini 20 odstotkov osnovne plače, pa to po mnenju ministrstva nikakor ne daje podlage za urejanje izjeme v področnem zakonu le za področje dela policije.
MNZ: Očitki so neokusni
Na ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) so ocenili, da policijska zakonodaja z nobeno določbo ne posega v zakon o sistemu plač v javnem sektorju ali kolektivno pogodbo za javni sektor. Ob tem trdijo, da je prav ministrstvo za javno upravo predlagalo, da se dodatki uredijo v policijski zakonodaji in da je takšna vsebina smiselno povzeta tudi v stavkovnem sporazumu med vlado in Policijskim sindikatom Slovenije.
Na MNZ so dejali, da predlagana policijska zakonodaja "po dvajsetih letih mačehovskega odnosa države do poklica policista" končno le ureja dodatke za delo v posebnih pogojih, in sicer tako, da se ti vsaj približno (vendar še vedno ne v celoti), izenačujejo z vojaki, cariniki in pazniki. Pri tem so poudarili, da imajo dodatek za stalnost v višini 0,5 odstotka razen policistov že zdaj tudi vsi drugi primerljivi poklici (vojaki, cariniki in pazniki). Notranje ministrstvo je tudi opozorilo, da so policisti še vedno neizenačeni z vojaki glede dokupa zavarovalne dobe do pet let, glede prednostnega zdravljenje pri poškodbah ali bolezni pri delu in rehabilitacije, pri socialnovarstveni oskrbi, svetovanju pri zaposlitvi zakonca, svetovanju in pomoči pri zagotovitvi otroškega varstva, pomoči pri selitvah, subvencioniranju neprofitne najemnine, subvencioniranju za varstvo predšolskih otrok, kritju stroškov športnih dejavnosti za družinske člane, pri organiziranju oskrbe na domu za nekdanje pripadnike - upokojence, pomoči pri oskrbi na domu za starostnike in pravnem svetovanju. Zato, so dejali, so očitki v smeri, da nova policijska zakonodaja ureja "poseben" status policistov oziroma nekomu daje odpustke, najmanj neokusni.
