Izdajo obtožnice je potrdil in tudi pozdravil sin umorjenega premiera, vodja libanonske opozicije Saad Hariri. "Po mnogih letih potrpljenja, boja ..., smo danes priča zgodovinskemu trenutku v libanonski politiki, pravosodju in varnosti," je poudaril v izjavi za javnost.

Novo vlado pod vodstvom šiitskega gibanja Hezbolaha je pozval k spoštovanju mednarodnih resolucij in polnemu sodelovanju s sodiščem.

Imen obtoženih niso objavili, po pričakovanjih pa naj bi šlo za pripadnike Hezbolaha. To proiransko gibanje je vpletenost v umor v preteklosti že odločno zavrnilo in preiskavo o umoru Haririja označilo za ameriško-izraelsko zaroto. Zato se mnogi bojijo, da bi napetosti zaradi odločitve sodišča lahko privedle do uličnih protestov in državo potisnile v novo krizo, poroča ameriška tiskovna agencija AP.

Krizo v državi je januarja letos že povzročila vest, da je tožilec posebnega sodišča ZN za Libanon Daniel Bellemare preiskovalnemu sodniku tega sodišča predal obtožnico za umor Haririja. Hezbolah in njegovi zavezniki so takrat od libanonske vlade zahtevali, da se odreče sodišču. Ker tega ni storila, so umaknili svoje ministre iz prozahodne vlade Haririjevega sina Saada Haririja, ki je posledično padla. Čez pet mesecev, 13. junija, je nato novi libanonski premier Najib Mikati oblikoval novo vlado, v kateri imajo večino Hezbolah in njegovi zavezniki.

Dolgo pričakovano obtožnico je sodišče danes izročilo libanonskemu generalnemu državnemu tožilcu. Libanonske oblasti imajo sedaj 30 dni časa za izročitev obtožnic obtoženim ali njihovo aretacijo. Če tega ne bodo storile, lahko sodišče odredi objavo obtožnice v lokalnih medijih.

Hezbolah izdaje obtožnice še ni komentiral. Premier Najib Mikati pa je v odzivu dejal, da bo vlada obtožnico obravnavala "odgovorno in realistično", da pa se je treba zavedati, da gre za obtožbe in ne obsodbe. "Vsi osumljenci so nedolžni, dokler jim ni dokazana krivda," je dejal na novinarski konferenci.

Posebno sodišče so na prošnjo Libanona ustanovili leta 2007 z resolucijo Varnostnega sveta ZN. Njegova naloga je odkriti in soditi odgovornim za umor Haririja, enega najvidnejših sunitskih voditeljev, ki je bil v eksploziji avtomobila bombe v Bejrutu skupaj s še 22 ljudmi ubit 14. februarja 2005.

To sodišče s sedežem v Haagu je sicer prvo mednarodno sodišče, ki lahko sodi za zločin terorizma. Najvišja kazen, ki jo lahko izreče, je dosmrtna ječa, poroča francoska tiskovna agencija AFP.