Slabši del skupne lastnosti je, da še nimata norme za nastop na svetovnem prvenstvu v Daeguju. Marija Šestak mora v troskoku doseči normo A (14,30 metra), saj pravila Mednarodne atletske organizacije pravijo, da mora atletinja iz države, katere ena tekmovalka že ima normo A (v slovenskem primeru Snežana Rodič), tudi druga tekmovalka doseči normo A. Nini Kolarič v skoku v daljino za nastop v Južni Koreji zadošča norma B (665 centimetrov).

Na torkovem atletskem spektaklu v Velenju sta imeli Kragujevčanka in Ptujčanka še nekaj skupnega. Obe sta za normo zaostali za 19 centimetrov, prikazali pa sta spodbudno pripravljenost, na podlagi katere lahko z optimizmom pričakujeta naslednje nastope. Šestakova je celo ugnala mednarodno konkurenco, na čelu s Slovakinjo Veldakovo in Snežano Rodič, ki v tej sezoni na prostem ne blesti in se ne približuje rezultatom okrog osebnega rekorda, s katerimi se je v minuli sezoni prebila v evropski vrh.

"Verjamem vase, zato sem prepričana, da sem sposobna doseči normo za nastop na svetovnem prvenstvu. Je pa dejstvo, da mi lahko dosežek uspe le v optimalnih razmerah. Se pravi, da izvedem tehnično dober skok, zraven pa imam tudi nekaj pomoči vetra. Trenutna realnost je takšna, da sestavljam skoke in čakam na pravega," je svojo trenutno pripravljenost ocenila Nina Kolarič. "Dobivam občutek za skoke. Tehnično gledano, so skoki precej boljši kot na začetku sezone. Nekaj težav imam še s prestopi. V tistih skokih, ki so bili v tej sezoni boljši, še nisem pokazala maksimuma. Imam rezerve tako v zaletu kot izvedbi skoka. Le upam lahko, da se mi bo enkrat vse poklopilo."

"V primerjavi s sezono, v kateri sem dosegla osebni in državni rekord, mi manjka predvsem občutek za skoke. Da v vsakem trenutku vem, kje sem in kaj se dogaja z mano. Kot vsak atlet si želim doseči normo čim prej, saj bi v tem primeru od mene padlo veliko breme, da bi se lahko čim bolje pripravila za nastop na svetovnem prvenstvu. Po drugi strani sem vesela, da je sezona dolga, da je še precej tekem, na katerih bom lahko lovila normo. Najprej me v soboto čaka nastop na Irskem, naslednji teden na mednarodni ligi v Mariboru, naprej pa še ne vem natančno, a bo še nekaj tekem," je po nastopu v Velenju, kjer je z dosežkom 646 centimetrov zasedla drugo mesto, pojasnila Kolaričeva. Na vprašanje, ali je poškodba gležnja že pozabljena, je odgovorila: "V glavi nimam težav s poškodbo. Je pa res, da še vedno skačem z bandažo na gležnju. Če jo odstranim, imam občutek, da mi nekaj manjka, da nisem varna."

Marija Šestak je bila izmed slovenskih atletov sploh edina, ki je na močnem velenjskem mitingu ugnala mednarodno konkurenco. Po dolgem času (letih) je bila z nastopom zadovoljna. Značilni nasmeh se ji je ob poskusu 14,11 metra znova vrnil na obraz. Poklonila se je publiki in vedela, da je na pravi poti. Hkrati se zaveda, da jo do norme za nastop v Južni Koreji čaka še precej dela.

"Ko sem prve tri skoke prestopila, sem si rekla, Marija, kaj delaš. A šla sem do konca. Ko mi je uspel pravi odriv in skok, me je poneslo. Težko vam razložim, kako si po dveh letih poškodb spet želim skočiti daleč. Zavedam se, da bo norma težko dosegljiva, po drugi strani pa sem prepričana, da sem sposobna skokov prek 14,30 metra. In če bom dosegla te daljave, bom šla tekmovat tudi v tujino. Tako pa nima nobenega smisla, da se kažem z dosežki okrog 14 metrov in me tekmice premagujejo," je razlagala Marija Šestak.

Atletinja Massa se je v zadnjem času posvetila študiju novinarstva, ki ji gre dobro od rok. "Ustreza mi, da imam poleg športa še eno zadolžitev. Naredila sem šest izpitov. Lahko bi jih več, a včasih zaradi priprav ne morem na kakšen izpit," pojasnjuje in razkrije še en veliki cilj: "Želim si, da bi še enkrat nastopila na olimpijskih igrah. Lahko sem ponosna, da sem v svoji karieri na največji tekmi skočila prek 15 metrov. Tako visokih ambicij nimam več. Lahko pa se s skokom med 14,30 in 14,50 metri uvrstim v finale. To bi bila lepa krona kariere."