25. junij 1991 je po Gantarjevih besedah dan, "ob katerem se je zgostila slovenska zgodovina". "Je dan, ki je v zadnjih dvajsetih letih postal simbolna točka ter presečišče teženj in sanj slovenskega naroda po svobodi in samostojnosti," je poudaril.
Spomnil je, da so na ta dan so vsi zbori tedanje Skupščine Republike Slovenije sprejeli Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. S tem je Slovenija dokončno prekinila državno-pravne vezi s Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in se vzpostavila kot suverena država.
Jugoslavijo zapustili kot demokrati
Izpostavil je, da boj za samostojno Slovenijo ni bil boj za kakršno koli Slovenijo, ampak "za Slovenijo kot demokratično državo in za Slovenijo kot odprto družbo." "Zato nekdanje Jugoslavije nismo zapustili kot nacionalisti, ampak kot demokrati," je pojasnil Gantar in dodal, da moramo na to biti ponosni.
Predsednik DZ se je v svojem govoru posebej ustavil pri vzpostavitvi civilne družbe v Sloveniji v poznih sedemdesetih in skozi vsa osemdeseta leta prejšnjega stoletja. Med civilnimi gibanji je izpostavil nastop punka kot "javne artikulacije nezadovoljstva in brezupa ob koncu svinčenih sedemdesetih let". Dotaknil pa se je tudi postopnega osamosvajanja medijskega prostora začenši z radiem Študent.
V procesu oblikovanja civilne družbe so pomembno vlogo odigrale tudi profesionalne in stanovske organizacije, svoj vrhunec pa je civilno-družbeno angažiranje doseglo z ustanovitvijo Odbora za človekove pravice, ki je nastal kot odziv na "proces zoper četverico". V Odboru se je združilo več deset tisoč posameznic in posameznikov in več kot tisoč kolektivnih članov, je spomnil Gantar.
Izlet v preteklost je potreben, "ker so nekatera spoznanja, kljub temu, da živimo v samostojni državi s pluralistično politiko in pluralističnim političnim sistemom, z mehanizmi omejevanja in samoomejevanja oblasti še vedno aktualna, v današnjem kriznem času še toliko bolj," je dejal Gantar. Zgodovina nas po njegovih besedah opozarja in svari.
"Živimo bolje kot pred dvajsetimi leti, vendar to ne velja za vse"
"Takšno svarilo je gotovo, da ne smemo podleči skušnjavi po vseobsežnosti politike in poskusom njenega poseganja v zasebne in celo intimne sfere naših sodržavljank in sodržavljanov, da ne smemo ideologizirati medsebojnih razlik, ampak omogočati dostojno in enakopravno življenje vseh," je poudaril Gantar.
Po njegovih besedah danes nedvomno "živimo bolje kot pred dvajsetimi leti, vendar to ne velja za vse", saj je čas krize še bolj grobo kot sicer "razkril tudi senčne plati družbenih in gospodarskih sprememb". A pomembno je že to, da takšna dogajanja in pojavi ne ostanejo prikriti, je poudaril Gantar in ob tem izpostavil ključno vlogo neodvisnih in avtonomnih medijev.
Kot je prepričan, se je treba vrniti k osnovni opredelitvi politike: "da je to upravljanje z javnimi zadevami v korist vseh, pri čemer moramo znati vzpostaviti mehanizme, ki bodo opredelili skupno dobro in skupno korist, tako da bomo poskrbeli najprej za tiste, ki si sami najteže pomagajo".
V tem pomenu Slovenija potrebuje nov družbeni dogovor, dogovor, ki bo temeljil na vrednotah, vpisanih v tradicijo prizadevanj za samostojnost in demokratično preobrazbo, je sklenil predsednik DZ Gantar.
