Slovenijo so 22. maja 1993 sprejeli v OZN, potem ko so nas istega leta priznale velesile: Velika Britanija, Italija, Rusija, Japonska, ZDA in končno Izrael. V ustanovni listini OZN namreč piše, da skupščina sprejema nove članice po priporočilu varnostnega sveta, in kadar ta ni enoten, predlog ne pride na skupščino ... Zaradi tega ima težave Kosovo. Čeprav ga je že priznalo 76 držav in še Tajvan, ki ni članica OZN, ga zaradi spora s Srbijo ne priznata članici varnostnega sveta Kitajska in Rusija. Južni Osetiji ruske, venezuelske in nikaragovske prijateljske vezi ne koristijo pri odločitvi ZDA v varnostnem svetu.

Prebrskali smo po spletu, še posebej pozorno po uradnih straneh OZN in spletih mestih posameznih držav, ter našli zadnjih devet držav, ki so bile sprejete v najpomembnejšo organizacijo na svetu. In da ne bi samo pisali spominov na internetna raziskovanja, smo se posvetovali tudi s predsednikom Društva za Združene narode za Slovenijo dr. Bojkom Bučarjem.

Črna gora - 2006

Ime Črna gora je bilo prvič omenjeno že leta 1296, bivša jugoslovanska republika, ki šteje manj kot 650.000 prebivalcev, pa je zadnja, 192. članica Organizacije združenih narodov. V času turške okupacije Balkana je Črna gora že imela določeno avtonomijo, dokončno neodvisnost pa so ji kot kraljevini priznali 1878. Leta 1918 se je dokaj presenetljivo združila s Srbijo in se priključila Jugoslaviji. Po dokončnem razpadu Jugoslavije leta 1992 so se državljani Črne gore odločili, da bodo skupaj s Srbijo še naprej vztrajali v isti državi. Skupaj so šli skozi sankcije, skozi hiperinflacijo in skozi bombardiranja Natovih sil, potem pa so se njihove poti počasi začele razhajati. Leta 1999 so uvedli lastno valuto, leta 2003 pa so ustanovili zvezno državo Srbijo in Črno goro, ki je po treh letih predvidevala možnost referenduma o neodvisnosti. 21. maja 2006 so se Črnogorci odločili za lastno pot, 28. junija istega leta pa so jih sprejeli v OZN.

Vzhodni Timor - 2002

Vzhodni Timor je otoška država v jugovzhodni Aziji, ki je sestavljena iz vzhodne polovice otoka Timor, otokov Atauro in Jaco ter regije Oecussi-Ambeno na zahodu Timorja, ki jo obkroža indonezijsko ozemlje. Timor so že v šestnajstem stoletju kolonizirali Portugalci, potem pa so jih leta 1702 Nizozemci izrinili na vzhodni del otoka. Portugalci so leta 1975 dokončno zapustili otok (čeprav je uradno še naprej ostal pod portugalsko upravo), kar so izkoristili Indonezijci (OZN je nanje gledala kot na okupatorje) in nekaj let krvavo obračunavali z domačim prebivalstvom. Po smrti zloglasnega indonezijskega predsednika Suharta se je za vzhodni Timor začelo novo obdobje. Na referendumu leta 1999 se je 1,1 milijona prebivalcev odločilo za neodvisnost, ki so jo kljub nasilju proindonezijskih milic dosegli leta 2002, kmalu zatem, 27. septembra istega leta, pa so jih sprejeli tudi v OZN. Kljub veliki vlogi in pomoči OZN je Vzhodni Timor še vedno zelo nemirna dežela.

Švica - 2002

Ena najuglednejših držav sveta z burno zgodovino, ki je neodvisnost prvič razglasila že leta 1291, je v nasprotju s splošnim prepričanjem zelo samosvoja država. Znano je, da so ženskam podelili volilno pravico šele leta 1971, kljub določeni mednarodni aktivnosti (bili so pomemben donator OZN) pa so k Združenim narodom pristopili izjemno pozno - šele 10. septembra 2002. A stvari so preproste. Švico je kot zgodovinsko nevtralno državo zadrževalo sedmo poglavje ustanovne listine OZN, ki predvideva akcijo članic v primeru ogrožanja miru, kršitve miru in agresivnih dejanj. Država referendumov je, kot že tolikokrat prej, tudi to vprašanje rešila z referendumom in 7,8 milijona Švicarjev se je odločilo, da se mednarodno bolj odprejo, kar konec koncev dokazuje tudi vstop švicarske federacije v schengenski prostor leta 2008. Mimogrede, Švicarji se v OZN zavzemajo za graditev mostov in s tem še posebej poudarjajo svojo nevtralnost, ki so jo razglasili leta 1815.

Srbija - 2000

Srbska zgodovina je prav gotovo ena najbolj burnih v Evropi. Srbija naj bi bila ustanovljena že v devetem stoletju, kraljevina pa je bila razglašena v začetku trinajstega stoletja. Po turški zasedbi in dveh krvavih vstajah so jo mednarodno priznali leta 1878, leta 1918 pa se je združila v Jugoslavijo. Od leta 2006 je spet na svoji poti. Zanimivo je, da so jo v Združene narode sprejeli šele leta 2000, saj Srbi za članstvo v OZN niso hoteli posebej zaprositi, ker so pač menili, da so dediči bivše Jugoslavije, ki je v Združene narode vstopila leta 1945. Pri OZN so bili neizprosni in so v svoje članstvo sprejeli leta 1992 Slovenijo, Bosno in Hercegovino ter Hrvaško, leta 1993 Makedonijo, takratno Jugoslavijo pa šele leta 2000. Leta 2006, ko sta se razšli tudi Srbija in Črna gora, so odločili, da članstvo Jugoslavije iz leta 2000 prevzame Srbija.

Tuvalu - 2000

11.000 domačinov živi na tropskih otočkih, ki obsegajo kakih 26 kvadratnih kilometrov. Leta 1978 so se polinezijski otočki, locirani med Havaji in Avstralijo (južno je Kiribati, severno pa Fidži), osamosvojili, so pa članica Commonwealtha, kar seveda pomeni, da je njihova kraljica Elizabeta II. Tuvalu nima svoje vojske, pomagajo si z Avstralci. Denar? Avstralski dolarji. V njihovi državi je samo ena ambasada - kitajska. Poleg ekoturizma veliko zaslužijo še s svojimi začetnicami (tv), ki gredo dobro v svetu spleta, znani pa so tudi po tem, da se otoki zaradi segrevanja podnebja počasi pogrezajo v morje. V OZN so jih sprejeli 5. septembra 2000. Mimogrede, žepne državice, kot je Tuvalu, pomenijo velike težave za OZN, saj imajo preskromne materialne in kadrovske resurse za sodelovanje pri mednarodnih dejavnostih.

Tonga - 1999

14. septembra 1999 je polnopravna članica OZN postala otoška kraljevina, v kateri se kakih 100.000 prebivalcev preživlja v glavnem s turizmom. Kralj Tonge je George Topou V. (Siaosi Taufa‘ahau Manumataongo Tuku‘aho Tupou V), ki vlada od leta 2006. Tako osamosvojitev od Združenega kraljestva leta 1970 kot vstop v OZN sta se torej zgodila še v času njegovega očeta. Sicer je o zgodovini Tonge do prihoda evropskih osvajalcev malo znanega, dejstvo je, da je kraljevina postala leta 1845 in da je bila od leta 1900 angleški protektorat. Morda so v svetu še najbolj znani po tem, da imajo kljub majhnemu številu prebivalcev izjemno dobro reprezentanco v ragbiju.

Nauru - 1999

Še ena žepna mikronezijska državica šteje nekaj več kot 9000 prebivalcev, otok, ki ima 21 kvadratnih kilometrov, pa je mogoče obhoditi v nekaj urah. Odkrili so ga šele leta 1789, potem pa je konec devetnajstega stoletja padel v roke Nemcem, ki so tam našli velike zaloge fosfatov. Ravno ta industrija se je v zadnjih letih skoraj izčrpala, hkrati pa narašča revščina med prebivalci. Leta 1914 je nadzor nad otočkom prevzela Avstralija, ki ga je izgubila med drugo svetovno vojno, ko so se ga polastili Japonci. Leta 1945 so se vrnili Avstralci, leta 1947 so dobili skrbništvo OZN, od leta 1968 pa je Nauru neodvisna država, članica Commonwealtha in od septembra 1999 tudi OZN.

Palau - 1994

Otočke kakih 800 kilometrov jugovzhodno od Filipinov so leta 1543 odkrili Španci in jih konec devetnajstega stoletja prodali Nemcem. Po prvi svetovni vojni so postali del Japonske, od leta 1947 pa so bili pod skrbniškim sistemom Združenih narodov, ki so ga opravljale ZDA. Leta 1979 se otočani na referendumu niso odločili za vstop v federacijo Zvezne države Mikronezije, oktobra leta 1994 pa so postali neodvisna država s predsedniškim sistemom. Decembra istega leta so vstopili v OZN.

Andora - 1993

Andora je žepna, a izjemno bogata turistična in prostocarinska državica v Pirenejih. Praktično jo vodi premier, od letos je to Antoni Marti Petit, sicer pa gre zaradi zgodovinskih razlogov za kneževino formalno z dvema podknezoma - francoskim predsednikom in (španskim) škofom iz Urgella. V Andori govorijo katalonsko, državica pa kot kneževina brez domačega kneza obstaja že od leta 1278. Zanimivo je, da imajo ustavo šele od leta 1981, takrat so uzakonili vlado in reformo uprave. Očitno pa je bila to dobra pot do ustave iz leta 1993, ki je državi prinesla delitev na tri veje oblasti in demokratični parlamentarni sistem. Andora ima evro, čeprav ni v Evropski uniji, zato velja za najbolj znano evropsko davčno oazo. Kneževino s 70.000 prebivalci so v OZN sprejeli 28. julija 1993.