Tožba proti največjemu svetovnemu zasebnemu delodajalcu je bila vložena že leta 2001, v njej pa so vključene vse ženske, ki so zaposlene v več tisoč Wal-Martovih trgovinah oz. podružničnih trgovinah Sam's Club v ZDA od decembra 1998 dalje. Skupno število vseh uslužbenk, ki bi jih odločitev Vrhovnega sodišča zadevala, tako potencialno dosega celo milijon. Tožnice v skupinski tožbi navajajo, da so bile žrtve Wal-Martove politike, ki lokalnim vodjem prodajaln prepušča proste roke pri odločitvah o plačilu in napredovanju. Takšna praksa pa naj bi bila po njihovem mnenju diskriminatorna do zaposlenih ženskega spola.
Vendar pa so vrhovni sodniki odločili, da tožnikom ni uspelo predstaviti prepričljivih dokazov o politiki, ki bi nakazovala na spolno diskriminacijo uslužbenk, in že na začetku zavrnili razredno tožbo. Obravnava je bila eden izmed najbolj pozorno spremljanih odločitev glede poslovnega spora, ki so se na Vrhovnem sodišču znašli v zadnjih letih, Wal-Mart pa je tvegal tudi izgube v višini več milijard dolarjev. Po objavi ugodne razsodbe so delnice Wal-Marta v trgovanju na newyorški borzi zrasle za 47 centov na 53,3 dolarja.
Sicer pa primer Wal-Marta še zdaleč ni osamljen, saj se pritožbe zaradi spolne diskriminacije, ki se potegujejo za status razredne tožbe, med drugimi obetajo tudi Goldman Sachsu, Bayerju, Toshibi, Publicisu in Costcu. Položaj Wal-Marta pa so na Vrhovnem sodišču podpirale tudi družbe, kot so Bank of America, General Electric, Microsoft in Intel.
