Premoženje - to je področje ki v novi socialni zakonodaji najbolj skrbi uporabnike. Uvajajo enotno opredelitev materialnega položaja vlagateljev z upoštevanjem premoženja (nepremičnin, vozil, denarnih sredstev), pri čemer se zakon zgleduje po merilih in pogojih, ki jih morajo izpolnjevati upravičenci do denarne socialne pomoči. V zakonu, ki na novo vsebinsko ureja pravici do denarne socialne pomoči in do varstvenega dodatka, pa se bojijo določil o nepremičninah. Če je upravičenec do varstvenega dodatka lastnik nepremičnine, se mu z odločbo o upravičenosti do varstvenega dodatka prepove odtujiti in obremeniti nepremičnino, katere lastnik je, v korist Republike Slovenije. Podobno je tudi pri denarni socialni pomoči. Če je upravičenec do trajne denarne socialne pomoči ali upravičenec, ki je v zadnjih treh letih pred vložitvijo vloge prejel denarno socialno pomoč najmanj štiriindvajsetkrat, lastnik nepremičnine, se mu z odločbo o upravičenosti do denarne socialne pomoči prepove odtujiti in obremeniti nepremičnino, katere lastnik je, v korist Republike Slovenije.
Vzeli jim bodo še tisto, kar imajo
Kot pojasnjujejo na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, upoštevanje premoženja vlagateljev omogoča pravičnejše razdeljevanje socialnih transferjev in zagotavlja pomoč socialno najbolj ogroženim. Anita Ogulin iz Zveze prijateljev mladine Slovenije se s tem ne strinja. Prepričana je, da omenjena določila še bolj ogrožajo male ljudi, kar pa za državo in družbo zagotovo ne pomeni rešitve, ampak le še več težav. Mnoge družine se težko preživljajo iz meseca v mesec, pravi Ogulinova. Starši želijo delati, a dela ne dobijo. Svojim staršem ne morejo pomagati, ker niti sami nimajo sredstev za preživljanje. In s tem, ko premoženje njihovih prednikov pri pomočeh postaja pomembno, izgubljajo pravzaprav edini vir preživetja. "Ostanejo jim samo tisti zidovi, ki jim jih je vzela država," pravi. Po njihovem bi bilo treba poiskati drugačne, pravičnejše rešitve.
Sicer pa obremenitev nepremičnine za prejemnike denarne socialne pomoči ni nekaj novega, opozarjajo na ministrstvu. To je obstajalo že doslej. Novo je to, da bo opozorilo o tem zapisano tudi na odločbah. To se nanaša na 128. člen zakona o dedovanju, ki je v veljavi od leta 1976 in določa, da se dedovanje premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, omeji do višine vrednosti prejete pomoči, na portalu e-uprava pojasnjuje vlada. Ta omejitev se izvede tako, da postane del zapustnikovega premoženja, ki ustreza vrednosti prejete pomoči, lastnina Republike Slovenije - če se je pomoč financirala iz proračuna Republike Slovenije - oziroma lastnina občine, če se je pomoč financirala iz proračuna občine. Če se dediči zavežejo povrniti vrednost dane pomoči Republiki Sloveniji oziroma občini, dedujejo vse zapustnikovo premoženje.
Pod drobnogledom ustavnega sodišča
"Gre torej za vračanje denarne socialne pomoči po smrti osebe, ki je denarno socialno pomoč prejemala kadar koli v življenju, in sicer če njeni dediči ne želijo, da bi del premoženja, ki ga je imela oseba ob smrti, postal last Republike Slovenije. Seveda se to nanaša samo na osebe, ki so ob smrti imele kakršno koli premoženje, ki se deduje. Denarna socialna pomoč je namreč zapustniku omogočala, da se je za časa njegovega življenja ohranjala vrednost premoženja, ki je po njegovi smrti predmet dedovanja. Če država ne bi poskrbela za to, da dobi tako dano pomoč povrnjeno, bi neupravičeno zmanjševala sredstva za zagotavljanje pomoči drugim, ki to pomoč potrebujejo, ker nimajo drugih ustreznih sredstev za življenje."
O tem je odločalo tudi že ustavno sodišče, pišejo na e-upravi, in sicer je presojalo ustavnost 128. člena zakona o dedovanju in ugotovilo, da iz pravice do zasebne lastnine in dedovanja (33. člen ustave) za dediča ne izhaja pravica, da bi lahko dedoval premoženje zapustnika, ne da bi bil hkrati pripravljen sprejeti morebitne obveznosti, ki so povezane z dedovanjem zapustnikovega premoženja. Mednje vsekakor sodi tudi obveznost povračila vrednosti dane socialne pomoči, ki jo je zapustnik prejel od države. Po presoji ustavnega sodišča je bistveno, da imajo dediči avtonomno možnost izbire, ali povrnejo prejeto pomoč in dedujejo celotno zapuščino ali pa dopustijo izločitev dela zapuščine v korist dajalca pomoči.
Lani se je s tem ukvarjal tudi varuh človekovih pravic. Na varuha se je namreč obrnila pobudnica, ki je očitala nepravilno ravnanje centra za socialno delo ter državnega pravobranilstva. V zapuščinski obravnavi po njenem pokojnem možu je namreč država prek državnega pravobranilstva prijavila svojo terjatev do njegove zapuščine v višini denarne socialne pomoči, ki jo je prejel v letih pred smrtjo. Očitek centru za socialno delo je bil, da bi moral upravičenca do denarne socialne pomoči v odločbi o njeni dodelitvi opozoriti, da bo moral "po njegovi smrti nekdo državi vrniti prejeto denarno socialno pomoč".
Varuh je menil, da centri za socialno delo ne ravnajo nepravilno. "Naša ocena je, da možnost poplačila izplačanih socialnih pomoči iz zapuščine ni sporna in izhaja iz socialne pravičnosti. Nepravično do drugih socialnih upravičencev bi namreč bilo, če bi država denar vseh davkoplačevalcev v obliki socialnih pomoči dajala posameznikom, ki niso materialno ogroženi, oziroma bi njihovo premoženje, ki je delno tudi rezultat prejemanja socialnih pomoči, prepustila njegovim dedičem, ne da bi se prej poskušala poplačati." Zakon o dedovanju namreč določa, da se država lahko odpove svojemu zahtevku, če so tudi zapustnikovi dediči socialno ogroženi.
