Dolžniki obveznega večstranskega pobota ne jemljejo resno

Obvezni večstranski pobot je eden od ukrepov, s katerimi je vlada želela zmanjšati plačilno nedisciplino in vsaj po dosedanjih podatkih pogorela. Če so dolžniki v prvem krogu pobota, ki ga izvaja Agencija za javnopravne evidence in storitve (Ajpes), med sabo pobotali 90 milijonov evrov, so jih v drugem krogu manj kot 82 milijonov, v petkovem tretjem krogu pa le še za 61 milijonov evrov. Ministrstvo za finance je bilo z rezultati prvega pobota zadovoljno, hkrati pa je vse dolžnike pozvalo, da svoje obveznosti prijavijo v naslednje pobote. Gospodarstvo se na ministrstvo očitno požvižga, saj se je znesek prijavljenih obveznosti od prvega do tretjega pobota zmanjšal za tretjino, z 1,4 milijarde na nekaj več kot 950 milijonov evrov.

Direktorica Ajpesa Romana Logar je pojasnila, da številni dolžniki svojih obveznosti preprosto ne prijavljajo v pobot, na kar opozarjajo njihovi upniki. Ti imajo namreč vpogled v prijave in lahko preverijo, ali so njihovi dolžniki prijavili dolg.

Nadzora nad prijavami v pobot ni

Šele ko bosta Davčna uprava RS (Durs) in tržna inšpekcija začeli izvajati zakonske določbe, bomo dosegli večje spoštovanje zakonodaje, meni Logarjeva. Nadzor, ki je že v času sprejemanja zakonodaje vzbujal pomisleke, se očitno sploh še ne izvaja. Logarjeva je namreč pojasnila, da se še nobena nadzorna institucija razen Dursa ni povezala z Ajpesom. "Sestanek vseh pooblaščenih inšpekcijskih organov smo načrtovali, vendar do njega še ni prišlo," je pojasnila direktorica Ajpesa.

Brez nadzora pa učinkov ni pričakovati. Čeprav bodo morali julija dolžniki prijaviti vse posamezne račune, ne le skupnega zneska obveznosti, tudi ta nova obveznost ne zagotavlja večjega obsega prijav. "Če bodo poslovni subjekti spoznali, da izvršna oblast ne bo organizirala nadzora, in če ne bodo spoznali lastnih koristi prijavljanja v večstranski pobot, tudi v četrtem krogu ne moremo pričakovati bistveno večjega obsega," meni Logarjeva.

Ko te ureditev prisili v dolg

Ravno vprašanje, komu prijava obveznosti v pobot koristi in komu škoduje, je doslej povzročilo največ polemik. Podjetniki brez dolgov opozarjajo, da so ravno zato, ker sami nimajo dolgov in se tako ne morejo vključiti v obvezni pobot, za svoje dolžnike postali manj pomembni upniki. Da bi kakšno terjatev zaprli, nekateri med njimi celo razmišljajo, da bi se jim splačalo postati dolžnik in se prijaviti v sistem.

Podobno težavo imajo podjetniki, ki niso zavezanci za DDV. Zakon o DDV določa, da mora zavezanec, ki je obračunal DDV, računa pa ni poravnal, po zapadlosti računa za znesek DDV povečati svojo davčno osnovo, temu pa se lahko ogne le, če dolg prijavi v večstranski obvezni pobot. Če upnik ni zavezanec za DDV, dolžnik nima motivacije, da bi mu račun poravnal, niti ga prijavil v pobot, so opozorili podjetniki.

katja.svensek@dnevnik.si