"Sops ostaja veljaven mednarodni sporazum in to dejstvo tudi s potrditvijo skupnega stališča EU glede poglavja 13, to je ribištva, za Hrvaško, se v ničemer ne spreminja. Vse obveznosti, ki za obe pogodbenici izhajajo iz sporazuma, ostajajo v veljavi in ostajajo nespremenjene. Sporazum ostaja v veljavi, takšen kot je," je dejal minister v odgovoru na poslansko vprašanje Milenka Ziherla (SDS).

Pojasnil je, da je imela Slovenija v okviru poglavja o ribištvu v hrvaških pristopnih pogajanjih z EU dva cilja - trajen obstanek in razvoj slovenskega ribištva ter neprejudiciranje meje.

Poudaril je, da se je od vstopa v veljavo leta 2001 Sops v ribiškem delu izvajal samo v omejenem obsegu v letih 2002 do 2004, in to na ožjem območju, kot ga je določal Sops. Tudi ko se je izvajal, pa ni preprečeval incidentov in je do njih prihajalo.

Hrvaška bi lahko sporazum odpovedala po vstopu v schengen

Pojasnil je tudi, da je bil sporazum sklenjen za dobo treh let in da se avtomatsko podaljšuje za leto dni, če ga pol leta pred iztekom veljave ne odpove katera od strani. Katerakoli pogodbenica ga namreč lahko enostransko odpove pol leta pred iztekom veljave. "Kar pomeni, da bi lahko hipotetično Hrvaška ta sporazum odpovedala po vstopu v schengen," saj je zanjo pomemben tisti del sporazuma, ki govori o maloobmejnem sodelovanju, "in s tem bi ostali brez sporazuma in brez vseh pravic za slovenske ribiče", je dejal minister Žbogar.

Glede na to, da se ribiški del sporazuma večinoma ni izvajal in da ga lahko ena stran odpove - kar pomeni, da bi s tem Slovenija lahko ostala "brez pravne podlage za zahtevo za pravico slovenskih ribičev za lovljenje v območju Sopsa" -, se je Sloveniji s hrvaškimi pristopnimi pogajanji ponudila priložnost, da "prvič doslej implementira ta ribiški del Sopsa, seveda v skladu z evropsko zakonodajo".

Ta pa "ribolov v teritorialnih vodah druge države definira kot zgodovinske pravice, ki morajo biti tudi ustrezno utemeljene". Kar pomeni, da se je ribolov moral tudi dejansko izvajati, je dejal.

Po Žbogarjevih besedah je Slovenija te svoje zgodovinske pravice utemeljila z obstojem Sopsa. Sops je bil namreč "na koncu s strani Evropske komisije pripoznan kot dokaz, da imajo slovenski ribiči to zgodovinsko pravico lovljenja v teritorialnem morju druge države".

Zapisana v evropskem pravnem redu

"Te trajne zgodovinske pravice so sedaj zapisane v pristopno pogodbo Hrvaške z EU in s tem vnesene v pravni red EU," je pojasnil minister. To dejstvo je izpostavil kot veliko kvalitetno razliko med Sopsom, ki še naprej velja, in pogodbo Hrvaške z EU, v kateri je "sedaj ta pravica zapisana za vse večne čase in je ni mogoče enostransko odpovedati oziroma se ji odreči". Tako "morebitna enostranska odpoved Sopsa v prihodnosti te pravice ne zadeva, ker je zapisana v evropskem pravnem redu", je pojasnil minister.

Na očitek Jožefa Jerovška (SDS), da strokovna javnost okoliščine zaprtja hrvaškega poglavja o ribištvu ocenjuje kot odpoved Sopsu in da je vlada zamudila priložnost, da bi se pogajala s stališča, da Sops velja, je Žbogar poudaril, da so se pogajali s stališča, da Sops velja in da so zato te zgodovinske pravice vključene v pristopno pogodbo Hrvaške.

Pojasnil je še, da so bila pogajanja z Evropsko komisijo težka, saj razen Sopsa Slovenija ni imela konkretnih dokazov, da so slovenski ribiči dejansko lovili v vodah do Vrsarja. "Na koncu je Evropska komisija sprejela dejstvo, da Sops obstaja" in da je "to tisti dokazni material, ki opravičuje Sloveniji, da uveljavlja zgodovinske pravice v pristopni pogodbi s Hrvaško".

Ta pravica lovljenja rib do Vrsarja pa se bo lahko izvajala šele po določitvi meje med Slovenijo in Hrvaško, in sicer zaradi nerešenega vprašanja nadzora, saj ga brez določene meje ni mogoče izvajati, s tem pa tudi ne preprečevati incidentov. "Na koncu je Evropska komisija vztrajala, da je zaradi tega to možno šele, ko bo meja določena," za vmesni čas pa je določila kompenzacije ribičem kot podporo razvoju slovenskega ribištvu za čas, ko bodo prikrajšani za ribolov v tem delu morja.

Dodatno je Slovenija dosegla tudi zavezo Hrvaške, da ne bo izvajala ekološko-ribolovne cone, dokler ne pride do skupne rešitve v evropskem duhu. To je še posebej pomembno, ker slovenski ribiči v mednarodnih vodah ulovijo kar 40 odstotkov vseh rib, je še povedal minister Žbogar.

Slovenija že leta 2007 v pogajanjih o takojšnji uveljavitvi ribišikega dela

O vprašanju Sopsa je ob robu predstavitve knjige Svobodno morje Huga Grotiusa na MZZ v odgovoru na novinarsko vprašanje danes govorila tudi predstavnica MZZ in slovenska agentka pred arbitražnim sodiščem za mejo s Hrvaško Simona Drenik.

Na vprašanje, ali Slovenija več ne zastopa stališča, da se mora ribiški del Sopsa izvajati še pred zaprtjem poglavja o ribištvu v hrvaških pristopnih pogajanjih z EU, je pojasnila, da se je Slovenija že leta 2007 pogajala o takojšnji uveljavitvi ribiškega dela Sopsa.

V začetku je bilo jasno stališče Slovenije, da želimo to doseči pred zaprtjem poglavja o ribištvu, a je sčasoma postalo jasno, da to ni mogoče na način, da bi bilo zagotovljeni trije ključni interesi Slovenije: "neprejudiciranje vprašanja meje, da ne bi rešitev vplivala na zaščito neživih in živih virov v slovenskem morju ter da ne bi diskriminatorno vplivala na slovenske ribiče".

Na podlagi tega in možnosti, da se Sops odpove, se je izkazalo, da je za Slovenijo bolj ugoden dogovor o "trajni pravici", ki ne temelji na Sopsu, temveč iz njega zgolj izvira, je še poudarila Drenikova.

SDS o "nezakonitih kravjih kupčijah" na podlagi arbitražnega sporazuma

Stranka SDS je pred današnjo sejo Odbora za zunanje zadeve Državnega zbora RS v javnost poslala sporočilo, v katerem govori o arbitražnem sporazumu med Slovenijo in Hrvaško.

"Slovenski ribiči so leta 2001 z meddržavno pogodbo dobili pravico do ribolova v morskem prostoru, ki sega od slovensko-italijanske meje do Vrsarja. Hrvaška si je dolgo časa prizadevala suspendirati in razveljaviti sporazum v tistih delih, ki naj bi po njenem bili zanjo neugodni," pišejo pri stranki SDS in dodajajo: "Uporabljala ga je sicer v tistih delih, za katere je smatrala, da so zanjo ugodni, npr. pri maloobmejnih kopenskih prehodih, striktno pa je slovenskim ribičem onemogočala ribolov na območju južno od sredinske črte v Piranskem zalivu do Vrsarja tako, da je nenehoma organizirala vse mogoče zastraševalne incidente, ki so jih uprizarjali tako hrvaški ribiči kot hrvaški državni organi, in s tem dosegla, da so slovenski ribiči ribarili zgolj severno od sredinske črte v Piranskem zalivu. O vsem tem je bila slovenska javnost sproti obveščana."

Pri SDS pišejo, da je naši južni sosedi "veliki met uspel šele z Arbitražnim sporazumom, katerega glavni cilj je očitno bil tako ali tako zgolj umik slovenskih zadržkov pri pristopnih pogajanjih med Hrvaško in EU."

"V Arbitražnem sporazumu se je Slovenija odrekla pravici zadrževanja hrvaških pogajanj. Kako ugodno se je račun izšel za Hrvaško, vidimo v teh dneh, ko se je izkazalo, da je Slovenija dovolila suspenz meddržavne pogodbe Sops in pristala, da bodo slovenski ribiči lahko lovili do Vrsarja šele po odločitvi arbitražnega sodišča po AS, pa čeprav bo do tega preteklo še veliko let," so zapisali veljaki SDS in dodali, da naj bi za ta leta slovenski ribiči od EU prejeli odškodnino, ki skupaj "ne dosega niti zneska, ki so si ga kot regres za leto 2011 izplačale nekatere slovenske državne firme", Hrvaška pa bo od Evropske unije dobila okoli 30 milijonov evrov iz evropskega ribiškega sklada.

"Če se zanesemo na verodostojnost in daljnovidnost aktualne slovenske vlade in njenega najboljšega voditelja – bo vse v redu in bo Slovenija zmagala. Kako se je mogoče zanesti na to postavo, pa so pred nekaj dnevi pokazali referendumi," zaključuje odbor Strokovnega sveta SDS za evropske in zunanje zadeve