Zato je nujna še ena, celostnejša reforma, s katero bi zmanjšali velikodušnost pokojninskega sistema. Tako je pred meseci OECD začel svojo poročilo. "Če Slovenija ne prenovi pokojninskega sistema, bo imela dolgoročno težave z nevzdržnimi javnimi financami zaradi stroškov staranja prebivalstva," so napovedali.
Pa ne le OECD, v minulih tednih in mesecih so mnogi mednarodni strokovnjaki opozarjali na črne scenarije v primeru padca pokojninske reforme. Denimo, vodja misije Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Antonio Spilimbergo je rekel, da je "pokojninska reforma ključen pogoj za fiskalno stabilnost. Če reforma ne bo sprejeta, se bodo stroški sposojanja denarja na mednarodnih finančnih trgih povišali, lahko se tudi zniža bonitetna ocena Slovenije v prihodnje," je napovedal. Odlog sprejetja pokojninske reforme bo po njegovem celo zavrl gospodarsko rast Slovenije, ki je letos predvidena pri okoli dveh odstotkih, drugo leto pa pri 2,4 odstotka. "Brez pokojninske reforme ne grozi zvišanje stroškov sposojanja denarja v prihodnje, ampak takoj," je bil jasen Spilimbergo.
Tudi direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) Boštjan Vasle je pred meseci pojasnil, da se je cena zadolževanja na mednarodnih finančnih trgih že povišala in tudi če se Sloveniji bonitetna ocena ne poslabša, se bo zadolževala dražje kot v preteklosti, posledično pa tudi banke in podjetja. "Vse to pa se lahko še poslabša, če pokojninska reforma ne bo sprejeta. V tem primeru Sloveniji grozi znižanje bonitetne ocene in posledično podražitev finančnih sredstev na mednarodnih trgih. To bi se odrazilo v nižji gospodarski rasti in v razmerah na trgu dela," je pojasnil tudi Vasle.
Naj ob tem spomnimo, da se je tega, da je prihodnja bonitetna ocena odvisna od uveljavljanja reform, dobro zavedala tudi vlada. Izračunala je, da bi poslabšanje bonitetne ocene podražilo zadolževanje države in povečalo obrestno mero najmanj za odstotno točko. Ta točka bi zadolžitev za tri milijarde evrov v letošnjem letu podražila za 30 milijonov evrov.
S predlaganimi spremembami v pravkar zavrnjeni pokojninski reformi bi bil njen učinek na proračun precejšen, toda še vedno ne bi zadostoval za pokritje napovedanih dolgoročnih potreb po financiranju, so predvideli v OECD. "Za zagotavljanje vzdržnega temelja javnih financ bi morali uvesti dodatne reforme," so napovedali še pred padcem reforme. Priporočili so, da naj vlada še zniža stopnjo za izračun pokojninske osnove in hkrati spodbuja zasebni pokojninski sistem. Predlagali so vezavo izračuna pokojnin na inflacijo in ne na rast plač, povišanje minimalne upokojitvene starosti, še višje maluse in bonuse ter odpravo razlik v upokojitvenih zahtevah za moške in ženske. Pravijo, da bi morala biti upokojitvena starost vezana na zviševanje pričakovane življenjske dobe.
