Tako znaša najmanj 150.000 evrov globa za člane poslovodstva velike družbe, ki je končala v stečaju, če upniki zaradi njihovih napak ne dobijo poplačanih svojih terjatev. Pri srednje velikih družbah globa ne sme biti nižja od 50.000 evrov, pri malih ne manjša od 20.000 evrov. Kazen za lažni stečaj in oškodovanje upnikov je opredeljena v kazenskem zakoniku. V primeru lažnega stečaja znaša kazen vse do osmih let, ko gre za oškodovanje upnikov, do pet let. Odškodninsko odgovornost lahko po insolvenčni zakonodaji uveljavljata stečajni upravitelj in vsak upnik, a kljub številnim ekscesnim primerom sodna praksa ne obstaja.

Rigoroznost bi udarila najšibkejše

Predlog novele ZGD, ki je v prvem branju dobil veliko podporo poslancev, je namenjen najbolj razvpitim primerom izčrpavanja družb, pošiljanja podjetij skupaj z dolgovi in zaposlenimi v stečaj ter verižnega ustanavljanja novih podjetij. Vendar predlog, po katerem bi vsem družbenikom, nadzornikom in poslovodnim osebam družb v insolvenčnih postopkih odvzeli pravico ustanavljati, voditi in nadzirati katero koli podjetje ter uveljavljati vse glasovalne pravice v drugih družbah po mnenju naših sogovornikov ni prava rešitev. Ti, ki so insolvenčno zakonodajo izkoriščali doslej, jo bodo tudi kasneje, znova bodo največ škode utrpeli najšibkejši, trdijo.

Vsak podjetnik, ki je v stečaju ali prisilni poravnavi končal zato, ker mu velike družbe niso poravnale računov, nato pa so končale v insolvenčnih postopkih, kot na primer vrsta gradbincev, od SCT, Vegrada, Gradisa Celje, CPM, do MTB, bo moral na sodišču dokazovati, da ni sam kriv za stečaj. Poleg tega se bo pred sodiščem zvrstila vrsta nekdanjih nadzornikov, članov uprav, večjih družbenikov, vseh, ki so mesta zasedali dve leti pred začetkom insolvenčnega postopka, in vsak od njih bo pojasnjeval, zakaj ni kriv za stečaj podjetja. Zanimalo nas je, kako bi sodišča to izvajala, vendar na vrhovnem sodišču s predlogom novele ZGD formalno niso seznanjeni. Kljub temu je vodja službe za odnose z javnostmi vrhovnega sodišča Gregor Strojin pojasnil, da predlog vzbuja ogromno strokovnih pomislekov, "predvsem zaradi nerazumevanja insolvenčnih postopkov, prav tako ni nobene podlage v primerjalni ureditvi".

Upraviteljem dolžnost, da se opredelijo do odgovornosti uprave in nadzornikov

Obstoječa zakonodaja določa, da je uprava podjetja, ki konča v stečaju, odškodninsko odgovorna za morebitno škodo upnikov, če ni pred stečajem enakopravno obravnavala upnikov ali če ni pravočasno predložila ukrepov finančnega prestrukturiranja ter vložila predloga za stečaj ali prisilno poravnavo. Tudi nadzorniki nosijo v primeru stečaja podjetja odgovornost, in sicer, če niso od poslovodstva redno zahtevali poročil, med drugim o finančnem stanju družbe in poslih, ki pomembno vplivajo na donosnost ali plačilno sposobnost družbe.

Ena od rešitev, o kateri se menda razmišlja, je, da bi stečajne upravitelje zavezali izreči se o odgovornosti uprave in nadzornikov za insolventni položaj družbe. Upravitelj bi tako bil dolžan sprejeti odločitev, ali so po njegovem mnenju člani poslovodstva in nadzornega sveta odgovorni za nastali položaj ali ne. Če bi menil, da so, bi se jim do pravnomočnosti dejansko odvzele vse upravljalske pravice, kot to predlaga Žerjav.

katja.svensek@dnevnik.si