3. junija 1945 je pod Mangartom ameriški vojak Karl Stingl zakoličil veleslalomsko progo. Po 66 letih jo je ob sodobnejših količkih odpeljala njegova hči Sandy Stingl. "Zelo sem ponosna, moj oče je bil izjemno navdušen in srečen, ko je izvedel za to lepo gesto. Prišla sem, da smučam zanj," je dejala Stinglova. Tedaj je na strmem smučišču, z od vsepovsod nabrano smučarsko opremo nastopilo 76 tekmovalcev, in čeprav naj bi bil med njimi zbran cvet predvojnega ameriškega smučanja, se jih je zaradi težavnosti proge uvrstilo le 25. Zmago je slavil Walter Prager, kasnejši zmagovalec prvega svetovnega prvenstva v smuku, drugo mesto je zasedel narednik Steve Knowlton. Tudi njegova hči je prišla pod Mangart branit očetov naslov. Pridružila se ji je Lynn Phillips, njen oče je bil vojak ameriške 10. gorske divizije v Bovcu, ali je bil tudi med tekmovalci, Phillipsova ne ve. "Prišla sem samo zaradi te tekme. Vem, da se takšna priložnost lahko ponudi samo enkrat v življenju, zato sem hotela biti zraven. Ko sem dan pred tekmo prišla pod Mangart in zagledala progo, sem jokala," je z izjemnim navdušenjem pred tekmo pripovedovala 36-letna Američanka. "Ni pomembno, kdo zmaga, pomembno je, da se družimo v miru," je dejala.

Na sobotni spominski tekmi je čast prvega tekmovalca na progi pripadla najstarejšemu - 87-letnemu Janezu Lušini iz Dražgoš. "Sedemdeset let se že posvečam vojaškemu smučanju. Občudujem vojsko, ki je leta 1945 tukaj odkrila tale sneg in naredila prvo smučarsko tekmovanje, in ponosen sem, da sem danes lahko tukaj," je povedal takoj po prečkanju ciljne črte. Nič manj ponosen, da je lahko tekmoval v tako pomembni družbi, ni bil zadnji tekmovalec, komaj 10-letni Jan Žagar iz domačega smučarskega kluba.

Pobudnik o obuditvi tekmovanja je bil skupaj z občino Bovec Janez Kavar, predsednik Združenja vojaških gornikov Slovenije, ki je pred 15 leti bolj ali manj naključno v smučarskem muzeju v Koloradu našel prvi dokument o omenjeni tekmi in se kasneje dokopal do časopisnega članka v divizijskem glasilu Blizzard z vrsto podrobnostmi in fotografijami tekme. "Kot ljubiteljski preučevalec smučarske zgodovine menim, da sta ta tekma in partizanske smučine na Cerkljanskem dva dragulja ne samo slovenske, ampak svetovne smučarske zgodovine. Prepričan sem, da sta v svetu premalo poznana," pravi Kavar, zato bi bil zelo vesel, če bi tekma postala tradicionalna. Časopisni članek o tekmovanju pa ni bila edina pomembna Kavarjeva najdba; vse kaže, da so med brskanjem po gradivu naleteli na prvo barvno fotografijo, posneto na slovenskih tleh. Na njej je trg v Bovcu z ameriškim vojakom in vojaškimi vozili v ozadju. Ameriški vojaki so v Bovec prišli malo pred osvoboditvijo in se tedaj Bovčanom vtisnili v lep spomin. Danes 89-letni Ivan Šulin z Žage se jih rad spominja. "Posebej zato, ker smo pri njih dobili cigarete, tiste Camel, pa pivo in čokolado," se je namuznil v soboto verjetno najstarejši gledalec smučarske tekme.