Sekretar na notranjem ministrstvu Dušan Vučko meni, da ni mogoče izključiti popravkov zaradi pomislekov finančnega ministrstva, da dodatnega denarja za stranke ni v proračunskih načrtih, in pravnikov, da je kočljivo iz državnega financiranja izključiti stranke, ki jih je volilo manj kot dva odstotka volivcev. Doslej je bila meja en odstotek. Jurij Toplak z mariborske pravne fakultete je zamisli vlade za podvojitev mesečnih proračunskih dotacij strankam komentiral z besedami, da če stranke od države dobijo več denarja, bodo manj podvržene korupciji.

Kot piše Delo, bi praktično gledano ob dotacijo bila Lipa. O povišanju dotacij v vladi razmišljajo kot o nadomestilu, ker bi podjetjem in drugim pravnim osebam država prepovedala financiranje strank in njihovih volilnih kampanj, omejili pa bi tudi višino daril, ki jih smejo podariti državljani: z desetih povprečnih plač ali 14.389 evrov na tri plače ali 4317 evrov. Stranke bi morale razkriti vse, ki so jim podarili več kot 1438 evrov.

Večje stranke so zadnji dve leti z darili zbrale po dober milijon evrov. Po novem bi vsako leto prejele za 2,7 milijona evrov dodatnih dotacij iz državnega proračuna, nekaj pa bi lahko še vedno zbrale od državljanov. Če seštejemo, tako Delo, bi lahko dobile tudi trikrat več kot zadnji dve leti. Izjemno po velikodušnosti posameznikov in podjetij je bilo leto parlamentarnih volitev 2008, ko so stranke z darili zbrale kar 2,6 milijona evrov. Polovico od tega LDS in Zares.

Ali bi povišanje dotacij na državni ravni povzročilo povišanja občinskih dotacij, pa ni jasno. Občine so doslej upoštevale pravila z državne ravni. Po mnenju Dušana Vučka to ne bi smelo biti posledica. Opozoril je, da bi lahko vsoto, ki bi pripadla strankam, še zmanjšali, preden se bo sprememba zakona v drugi polovici leta znašla pred ministri in pozneje v državnem zboru. Predlagana je tudi sprememba načina delitve denarja med stranke.

Koalicija se za prepoved podjetniškega financiranja strank in kampanj odloča zaradi opozoril medijev in zadnja leta tudi Greca, da je prikrivanje, kdo politikom daje denar, nerazumno. Kot piše Delo, ga med državami EU ga dopuščajo le v Sloveniji, Italiji, na Irskem in Portugalskem. Transparentnost bi bila korak naprej, a zanjo se ni bilo mogoče dogovoriti, prepoved daril pa doseže enak cilj.

Delo ugotavlja, da bo prepoved, če se v koaliciji zanjo dogovorijo, v težave spravila župane, ki kandidirajo brez zaledja strank in s tem dotacij. Župan Ljubljane Zorana Jankovića je denimo s pomočjo podjetij lani plačal večino svoje kampanje. Od podjetij je zbral 41.247 evrov, od posameznikov 8331 evrov in vse financerje, sicer nekoliko po pomoti, razkril javnosti.