V razprodani, vroči in soparni Rdeči dvorani so za dodaten dvig že tako visoke temperature poskrbeli domači igralci, ki so po dveh minutah že vodili z 2:0. A njihove ofenzive je bilo po vodstvu s 3:2, ki je bilo hkrati tudi zadnje na tekmi, hitro konec, kajti na igrišču so povsem zagospodarili Primorci. Po dobrih desetih minutah, ko je njegovo moštvo že zaostajalo s 4:8, je bil prisiljen domači trener Branko Tamše vzeti minuto odmora, a tudi ta ni pomagala.

Na krilih fantastičnega vratarja Darka Stanića, ki je okreval po poškodbi mišice na desnem kolku (njegov soigralec Uroš Elezović je v zadnjih dneh treniral, a je bila poškodba zapestja prehuda ovira za nastop) in ki je bil na parketu od prve sekunde, je bilo v 17. minuti že osem zadetkov prednosti za Primorce (13:5). Do takrat sta domača vratarja skupaj zbrala le dve obrambi (Ivan Gajić in Matevž Skok po eno, na nasprotni strani Stanić že sedem, do konca tekme pa kar 15), Gorenje pa je od svojih petih zadetkov le dva doseglo iz igre.

Po Rdeči dvorani je neusmiljeno pustošila primorska rokometna burja, po treh zaporednih zadetkih Matjaža Brumna pa so si gostje minuto pred koncem prvega polčasa prvičpriigrali devet zadetkov naskoka (19:10). Glede na število obramb v tem delu igre (Gorenje le 3, Cimos 11) in odstotek strelov iz igre (Velenjčani le 40 odstotkov, Koprčani kar 76) visoka razlika ni bila presenečenje, po zadetku Sebastiana Skubeta v drugi minuti nadaljevanja (z igralcem manj) pa je prvič narasla na deset (21:11). Žarek upanja za gostitelje je nato le posijal, potem ko je Gajić v štirih minutah zbral štiri obrambe, njegovi soigralci v polju pa so dosegli štiri zadetke zapored. A Koprčani kljub visoki prednosti niso popuščali, hitro so si spet priigrali desetico (26:16) in dvomov o naslovu prvaka je bilo konec.

Velenjčani so delovali kot razbita vojska, pri nasprotnikih pa je dal trener Fredi Radojkovič v zadnji četrtini tekme priložnost tudi rezervistom. Kljub visoki prednosti so ti prav tako igrali na polno, zlahka držali nedosegljivo razliko, Brumen (njegov soigralec Jure Dobelšek se pri Cimosu edini ni vpisal med strelce proti svojemu nekdanjemu klubu) pa je prav v izdihljajih tekme poskrbel za rekordno razliko v Rdeči dvorani - enajst zadetkov (34:23).

"Po štirih letih se nam je končno uresničil cilj, da smo postali slovenski prvaki. Zaslužili smo si ga, saj smo v drugem delu sezone igrali fantastično. S tremi lovorikami smo klubske cilje precej presegli, hkrati pa presegli sami sebe. Velika fešta ob izjemni sezoni je upravičena," je dejal Cimosov igralec Matjaž Brumen, z desetimi zadetki prvi strelec tekme. Pri Gorenju jih je Marko Bezjak dosegel osem, a ni imel razlogov za zadovoljstvo: "Zelo slabo smo igrali, Cimos pa je spretno kaznoval vse naše napake in zasluženo zmagal. Nismo pregoreli v preveliki želji za uspehom, morebiti so nekateri igralci imeli le preveč treme. Izgubili smo, a ni konca sveta. Šport je krut in ne moreš vedno zmagovati."