ZSSS je organizacija, ki je 26. novembra 2005 na množičnem protestu proti uvedbi t.i. enotne davčne stopnje, v mrzlem in sneženem sobotnem dopoldnevu v Ljubljani zbrala nekaj deset tisoč udeležencev. Tudi sam sem bil tam in sem na to ponosen. Predsednik vlade Janez Janša je to zborovanje komentiral z besedami: "Če gre zgolj za to, da se zberejo in zborujejo, bi bilo bolje to narediti spomladi, ko je vreme boljše…"

Sindikalna vodstva so očitno pozabila na to cinično in žaljivo opazko in so sedaj družno s SDS na istih "okopih".

Zakaj je potrebna pokojninska reforma?

Mnogo državljanov in državljank Slovenije ne zaupa nikomur več. Tajkunske afere in nesposobnost pravosodnega sistema, nemoč vlade, da napravi kaj dobrega za gospodarstvo in za državo, tekmovanje v tem, kdo bo bolj destabiliziral državo. Ljudje verjetno ne zaupajo več niti strokovnjakom, ker menijo, da se za "stroko" skriva kak politični ali finančni interes. Pa vendar: strokovnjaki se morajo oglašati ne glede na to, kaj si ljudje o njih mislijo.

Demografska slika Slovenije se relativno hitro spreminja. Te spremembe se kažejo na različne načine. Tako se je od leta 2000 do leta 2009 v Sloveniji delovna doba pri ženskah podaljšala za 2 leti in 1 mesec, obdobje uživanja pokojnine pa za 4 leta in 5 mesecev! Z drugimi besedami, razmerje med aktivnim in "pasivnim" obdobjem se hitro slabša. Ta demografski trend je mogoče "nevtralizirati" na tri načine: z nadaljnjim relativnim zmanjševanjem pokojnin, z zviševanjem prispevne stopnje ali z daljšanjem delovne dobe. Nobena od teh možnosti ni ravno privlačna, a z ekonomsko-socialnega vidika je nedvomno tretja rešitev - daljšanje delovne dobe - najbolj primerna.

Nasprotniki daljšanja delovne dobe trdijo, da starejši jemljejo zaposlitve mlajšim. Ta teza preprosto ne drži in je odraz povsem statičnega, birokratskega gledanja na gospodarstvo. Te teze ne boste nikoli slišali od ekonomista!

Ali bodo po reformi vsi na boljšem?

Aktivno prebivalstvo bo moralo delati nekoliko dlje, vendar je treba reči, da bodo te spremembe oziroma dvigovanje upokojitvene starosti postopno. Veliki večini moških se bo na primer upokojitvena starost podaljšala dejansko za eno leto (da ponovim: eno leto!), ker bo kar precej generacij lahko uveljavljalo leto (ali več!) služenja vojaškega roka. Zvišanje upokojitvene starosti za ženske bo nekoliko večje, vendar bodo tudi one lahko uveljavljale določene odpustke (znižanje starosti za otroke). Ob tem je treba reči, da novi pokojninski zakon "zamrzuje" odmerne odstotke in valorizacijske količnike.

Poenostavljeno povedano, obe "zamrznitvi" bosta učinkovito preprečili nadaljnje zniževanje t.i. "vstopnih" pokojnin. Samo zniževanje vstopnih pokojnin poteka od leta 2000 in če bo stari zakon še obveljal, potem se aktivnim zavarovancem zagotovo ne bo dobro godilo, ker se bodo upokojevali z zelo nizkimi pokojninami. Skratka, za aktivne zavarovance prinaša novi pokojninski zakon bistveno več dobrega kot slabega.

Upokojencem prinaša novi pokojninski zakon nekoliko slabše usklajevanje pokojnin. Torej bodo - v primerjavi s plačami - pokojnine rasle počasneje v obdobjih visoke gospodarske rasti. V razmerah nizke gospodarske rasti (okoli 2 odstotka) bodo upokojenci deležni boljšega usklajevanja pokojnin, kot ga imajo po "starem zakonu". Nočem reči "sedaj", ker sedaj itak velja interventni zakon in je usklajevanje pokojnin zelo slabo (le 25 odstotkov rasti plač).

Kljub temu da bodo upokojenci pri določenih pogojih deležni nekoliko slabšega usklajevanja pokojnin, pa menim, da bo velika večina upokojencev glasovala za sprejem novega pokojninskega zakona. Zakaj? Upokojenci vidijo, kaj sta jim prinesla interventna zakona za leto 2010 in leto 2011. Kaj jim pomeni "načeloma" dobro usklajevanje pokojnin po starem, še veljavnem pokojninskem zakonu, če vlada zaradi gospodarskih in finančnih razmer sprejme interventne zakone, ki določajo zelo neugodno usklajevanje pokojnin? Mnogi upokojenci se zavedajo, da bi zavrnitev zakona pomenila nekaj zelo slabega tudi za njih, ker bi se podaljševalo obdobje nestabilnega usklajevanja in interventnih razmer.

Seveda, dohodkovni položaj upokojencev ni dober. To velja še posebej za upokojenke, ki imajo praviloma precej manj delovne dobe kot moški, ob nižjih plačah - in torej nižje pokojnine. Torej so neka "objektivna" dejstva za takšno situacijo in problem se lahko reši le z daljšo delovno aktivnostjo žensk. Preprosto: ni čudežne rešitve! Neenakosti in nizke plače v aktivni dobi se v našem pokojninskem sistemu "prenašajo" v pokojnine. Kljub temu je dejstvo, da pokojninski sistem ohranja in celo krepi solidarnost.

Zakaj se ustvarja takšna referendumska psihoza?

Dejstvo je, da je pokojninska reforma potrebna. V normalnih razmerah bi padec pokojninskega zakona sicer pomenil hud poraz vlade, vendar - kratkoročno gledano - ta poraz ne bi imel nekih posebno resnih javnofinančnih posledic. Pač, pokojninsko reformo bi bilo treba sprejeti kdaj kasneje in takrat z nekoliko hitrejšim tempom. Danes žal razmere niso normalne. Razmere v Evropski uniji so skrajno resne, nekaj članic Unije je v izjemno težkem finančnem položaju, ena članica pa tako rekoč v brezizhodnem položaju. Slovenija ni v dobrem položaju in v tako "pregretem" mednarodnem okolju je zgolj ena velika slaba novica lahko ena novica preveč. Ni potrebno veliko, pa se bodo stroški zunanjega zadolževanja Slovenije zelo povečali. Tu nič ne pomaga ponavljanje floskul o tem, da vlada upošteva interese kapitala, ne pa interesov delavcev.

V teh dneh mi pogostokrat pride na misel slogan študentov beograjske univerze, univerze, na kateri sem doktoriral leta 1987. Po zmagoslavju Slobodana Miloševića na volitvah decembra 1990 so študentje zapisali: Glasali ste, gladujte (Volili ste in ste dobili, kar ste hoteli). Nočem niti pomisliti na to, kaj bo, če bodo zmagali nasprotniki pokojninske reforme.

Tine Stanovnik, Ekonomska fakulteta in Inštitut za ekonomska raziskovanja