Močna evropska perspektiva
"Verjamem, da so se odprla vsa vrata srbskemu članstvu v Evropski uniji in pred tem pogajanjem z Evropsko unijo," je bil ob objavi aretacije optimističen predsednik Boris Tadić. Po eni strani je res pričakovati, da Evropska unija ne bo mogla spregledati aretacije Mladića, najbolj iskanega človeka balkanskih vojn, ki je še bil na prostosti. Oziroma da bo nekako nagradila aktualno srbsko prozahodno oblast, ki jo najkasneje v začetku prihodnjega leta čakajo parlamentarne volitve, ankete pa kažejo naraščanje podpore nacionalistom. Decembrska podelitev statusa kandidatke bi bila zanjo velika spodbuda in podpora. Večina vprašanih v Srbiji je v zadnjih anketah sicer nasprotovala izročitvi osumljenih Haagu, toda evropska perspektiva je od tega vprašanja močnejša.
"EU se mora odzvati pozitivno. Kakor hitro je mogoče, mora Srbiji podeliti status kandidatke za članstvo," je dejal poslanec evropskega parlamenta Hannes Swoboda. Zeleno luč za članstvo morajo prižgati evropska komisija (bolj verjetno) in vseh 27 članic, ko bo o tem odločal evropski svet (bolj kočljivo). Znano je, da pri aretacijah vseh iskanih domnevnih vojnih zločincev na tleh nekdanje Jugoslavije najbolj vztraja Nizozemska, katere vojaki so v Srebrenici odigrali neslavno vlogo. In znano je, da je na prostosti še eno veliko ime, ki ga išče Haag - voditelj hrvaških Srbov med vojno Goran Hadžić.
Sodelovanje s Haagom ni edina težava Srbije
Glavni tožilec haaškega sodišča Serge Brammertz bo junija varnostnemu svetu poročal o sodelovanju Beograda s sodiščem. Zdaj bo moral spremeniti bojda do Beograda kritično poročilo, potem ko je Srbiji še nedavno sporočal, da je iskane morda lažje najti, kot se zdi, misleč na uboj bin Ladna.
Sodelovanje s Haagom pa ni edina težava Srbije, čeprav Beograd lahko argumentirano trdi, da se probleme lahko rešuje tudi v pristopnem procesu po pridobitvi statusa kandidatke za članstvo. Predsednik evropske komisije Jose Manuel Barroso je pretekli teden med obiskom Beograda omenil nujno reformo pravosodja ter boj proti organiziranemu kriminalu in korupciji. Evropski predstavniki so pogosto razočarani, ker se tudi reforme, ki so sprejete, v praksi ne izvajajo.
Potem pa so tu še "odnosi s sosedi", predvsem s Kosovom. Evropska unija od Beograda ne bo zahtevala, da državo prizna, ker tega niso storile niti vse njene članice. Zahteva pa plodnejše nadaljevanje dialoga, ki se je letos začel pod taktirko EU.
