Letos največja investicija v turistično infrastrukturo v državi, težka 45,5 milijona evrov, bo prinesla 55 novih delovnih mest. Za ta denar so obnovili hotele Sofijin in Rimski dvor (oba s štirimi zvezdicami) in Zdraviliški dvor (tri zvezdice), ki razpolagajo s 190 nastavitvenimi enotami in 370 ležišči. Zdravilišče poleg gostinstva premore še bazenski kompleks, savno ter lepotni in masažni center, fitnes, solarij, kopeli vodnih nimf, konferenčni center z 250 sedeži, zdravstveni del, parkirno hišo s 180 parkirnimi prostori ter servisne in tehnične prostore.

Plaz zavrl obnovo za leto dni

Kot je zatrdila Marjana Novak, direktorica Rimskih term, je bila jeseni 2008 že dokončana prva faza investicije, obnova Sofijinega in Zdraviliškega dvora ter historičnih kopeli vodnih nimf, vredna več kot 12 milijonov evrov.

Vzporedno so začeli izvajati tudi drugo fazo, gradnjo novega objekta in obnovo vil Brkič, Rimski dvor in Mayerhofer. "Žal je že januarja 2008 prišlo do zapletov na gradbišču, saj je v gradbeno jamo spolzel velik zemeljski plaz. Sanacija stanja je trajala skoraj eno leto in zavrla nadaljevanje investicije," je dejala Novakova. Morali so spremeniti gradbena dovoljenja in projektno dokumentacijo v smislu rušenja vile Mayerhofer in Rimskega dvora, hkrati pa povečevati tlorise novogradnje, ki tudi kot objekt podpira pilotno steno in zagotavlja stabilnost zaledja.

V Rimskih termah so sprva nameravali postaviti tudi specialni medicinski in bolnišnični program, vendar do tega ne bo prišlo. Da bi vrednost obnove ohranili pod 50 milijoni evrov, hkrati pa obdržali turistični in zdraviliški program, so ga marca lani črtali iz investicijskega programa. Namesto tega so povečali hotelske zmogljivosti.

Cilj prvih let je tekoča likvidnost

Skoraj polovico potrebnih sredstev za prenovo Rimskih term, 22,4 milijona evrov, so priskrbeli lastniki, zgolj v zadnjem letu 4,5 milijona evrov svežega denarja. Še osem milijonov evrov je zdravilišče prejelo iz naslova evropskih sredstev in Javnega sklada RS za regionalni razvoj, lani septembra pa je družba od konzorcija slovenskih bank z NLB na čelu dobila tudi posojilo v višini 20 milijonov evrov.

Tako letos kot leta 2012 je osrednji cilj zagotavljanje tekoče likvidnosti, torej ustvarjanje pozitivnega denarnega toka, poudarja Novakova. Misliti, da bo družba lastnikom že v prvih nekaj letih "obrodila" dividende, pa je povsem neumestno, je dodala. "Za lastnike in družbo je ta hip najpomembnejše, da je investicija zaključena v načrtovanih finančnih okvirih, da se je poslovanje začelo odvijati in da že nastajajo prvi denarni tokovi iz tega segmenta," je zatrdila.

Leto 2014 oziroma 2015 pa je določeno kot ciljno leto. To je leto, ko naložba doseže ciljno poslovanje (zasedenost kapacitet, prihodki, stroški, denarni tok…), od tedaj naprej pa se predvideva ničelna rast prihodkov.

tomaz.modic@dnevnik.si