Vlada je lani zaradi recesije sprejela priporočila v zvezi z omejitvijo plač in osebnih prejemkov zaposlenih v javnih podjetjih ter krovnih in odvisnih gospodarskih družbah, ki opravljajo gospodarske javne službe in so v neposredni večinski lasti države ali lokalnih skupnosti. Po vladnih priporočilih naj bi podjetja v državni lasti regres za letni dopust za leti 2011 in 2012 izplačala v višini minimalne plače, višino plač naj bi obdržala na ravni iz lanskega julija, stroške dela pa v primerjavi z lani znižala za 5 odstotkov. Sredstva za izplačilo poslovne uspešnosti naj bi namenili za razvojne investicije.

Banke se izgovarjajo na kolektivno pogodbo

V Novi KBM so povedali, da so regres izplačali skladno s kolektivno pogodbo dejavnosti bančništva, in ob tem opozorili, da bi "kakršno koli drugačno ravnanje pomenilo kršitev s kolektivno pogodbo dogovorjenih pravic delavcev in s tem možnost iztožljivosti". Pri izplačilu regresa so, kot pravijo, upoštevali tudi dejstvo, da dosegajo pozitivne rezultate. V Novi KBM so ob tem zagotovili, da v celoti spoštujejo priporočila vlade, po katerih sredstva za plače ne presegajo sredstev iz lanskega julija, in da ne izplačujejo sredstev iz naslova poslovne uspešnosti.

Da je višina regresa določena v kolektivni pogodbi bančništva, so povedali tudi v NLB. Pojasnili so, da do dogovora s sindikati v NLB za znižanje regresa ni prišlo, ker za to niso bili izpolnjeni pogoji, ki jih opredeljuje kolektivna pogodba dejavnosti. Ta določa, so povedali, da do zmanjšanja pravic iz kolektivne pogodbe lahko pride le, če tako zmanjšanje ohranja delovna mesta. V NLB so ob tem zagotovili, da je banka lani začela projekt zniževanja stroškov poslovanja, ki jih namerava v prihodnjih dveh letih znižati za 15 odstotkov. Projekt vključuje tudi zmanjšanje števila zaposlenih za 400 do 550 oseb.

Na Pošti Slovenije so prepričani, da ni nobenih razlogov, po katerih svojim zaposlenim ne bi izplačali regresa za letni dopust v skladu z določili kolektivne pogodbe, ki določa, da zaposlenim v primeru uspešnega poslovanja pripada regres v višini 70 odstotkov povprečne slovenske bruto plače. Opozorili so, da podjetje ni finančno podhranjeno in da ne dobivajo nobene oblike državne pomoči; celo nasprotno, Pošta Slovenije je, kot so povedali, s finančnim vložkom sodelovala tudi pri dokapitalizaciji Nove KBM. Ker naj bi regres v višini minimalne plače izplačevali le v družbah, ki poslujejo z izgubo, se ne strinjajo s trditvami, da sta uprava in nadzorni svet Pošte ravnala neodgovorno. Izplačilo regresa, kot ga določa kolektivna pogodba, se zdi primerno tudi Slovenskim železnicam. Poudarili so, da poslujejo pozitivno in da so se zaposleni v preteklih dveh letih odpovedali delu svojih plač. Na Slovenskih železnicah bodo, kot pravijo, stroške dela z lanskih 187,5 milijona evrov letos znižali za 1,5 milijona evrov, pri čemer se je masa plač in nadomestil, ki je za lanski julij znašala 11,3 milijona evrov, aprila letos zmanjšala na 10,5 milijona evrov. Dodali so, da izplačil za poslovno uspešnost ne bo.

V Telekomu, kjer so regres letos znižali za 54 evrov, so poudarili, da Telekom ni proračunski porabnik in da ne prejema nobenih državnih pomoči, subvencij, dokapitalizacij, in podobno. Opozorili so, da so stroške dela v zadnjem letu znižali za 11 odstotkov in da zniževanja načrtujejo tudi vnaprej. Poleg tega se je uprava s socialnimi partnerji sporazumela, da za leto 2011 ne izplačajo 13. plače in božičnice.

V HSE in Zavarovalnici Triglav zneska regresa nočejo izdati

V Holdingu Slovenske elektrarne (HSE) in Zavarovalnici Triglav nam zneska regresa niso želeli razkriti. V HSE so dejali, da je bil regres določen v skladu s poslovnimi načrti družb ter kolektivno pogodbo elektrogospodarstva in da je bil nekoliko nižji od zahtev sindikatov. Ob tem so opozorili, da HSE ni javno podjetje, niti gospodarska družba, ki opravlja gospodarsko javno službo, temveč gospodarska družba, ki se ne financira iz proračuna in ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost. Ne glede na to pa, kot pravijo, ves čas poslujejo "s skrbnostjo dobrega gospodarja in si nenehno prizadevajo za zniževanje stroškov na vseh področjih poslovanja".

V Zavarovalnici Triglav so povedali, da je bil povprečen izplačan regres za odstotek višji kot lani. Njegova višina je, kot so dejali, odvisna od plače posameznika, pri čemer pa regres ni bil pri nikomer nižji od 75 odstotkov slovenske povprečne plače. V Zavarovalnici Triglav so ob tem opozorili, da se priporočila vlade nanje ne nanašajo, ker so javna delniška družba, ki "dosega odlične poslovne rezultate". Poudarili so, da so imeli lani 32 milijonov evrov dobička, v prvih treh mesecih letos pa 12,8 milijona evrov. Poleg tega so v letošnjem prvem četrtletju "kosmate obratovalne stroške" znižali za tri odstotke.