Predsednica LDS in ministrica za notranje zadeve nadaljuje:

"Podpisnik dopisa ni bil predstavnik ponudnika in ni bil zaveden v registru lobistov, zato je ministrstvo z dopisom Komisijo za preprečevanje korupcije zaprosilo za mnenje, ali gre v tem primeru za nezakonito lobiranje ali ne. Maja letos je ministrstvo prejelo uradni dopis Raiffeisen Leasing z Dunaja, in sicer s ponudbo za povratni najem stavbe na Dimičevi ulici. Ponudbo so v obravnavo prevzele strokovne službe ministrstva, za mnenje pa bo ministrstvo zaprosilo tudi druge pristojne resorje. Ministrstvo za notranje zadeve ob reševanju prostorske problematike NPU ni šlo v nakup nepremičnine, saj za to v proračunu ni imelo zagotovljenih sredstev. Finančne zmožnosti ministrstva se v času od najema stavbe na Dimičevi ulici do danes niso spremenile, zato ministrstvo tudi ni preverjalo možnosti za odkup stavbe."

Zapisano zgoraj so dejstva, ki jih je včeraj Ministrstvo za notranje zadeve v sporočilu za javnost posredovalo medijem. Vendar pa očitno živimo v družbi, ko dejstva ne štejejo več. Ko jasna predstavitev postopka sploh ni pomembna. Pomembni so konstrukti in iskanje teorije zarot. Zgornja dejstva so bila namreč 'prevedena' v bombastične medijske informacije, da je iz dokumenta razvidno, 'da je notranje ministrstvo na čelu s Katarino Kresal našlo kupca za stavbo Nacionalnega preiskovalnega urada' in da bi 'poskus prodaje steklenjaka na Dimičevi lahko pomenil tudi reševanje kariere notranje ministrice'. Od kod zdaj to? Kako naj bi ministrstvo našlo kupca za nepremičnino, ki ni v njegovi lasti? Kdo na ministrstvu se naj bi s tem ukvarjal? Odgovor je na dlani - gre za zaroto Katarine Kresal.

Kot piše, ne ve, zakaj je Raiffeisen Leasing z Dunaja ponudbo poslal na ministrstvo za notranje zadeve in zakaj je niso poslali lastniku.

Ob tem ugotavlja, da je sobotni kongres LDS očitno prinesel novo priložnost, "da se Katarino Kresal še enkrat več očrni. Da se pokaže, kakšne vse zarote kuje. Da dela izključno v svoje dobro. Da je sužnja elit. Da je kriva za vse."

Zato še enkrat in da bo jasno enkrat za vselej: Ministrstvo za notranje zadeve ni iskalo in ne išče kupca za stavbo NPU. Ministrstvo za notranje zadeve nikogar ni prosilo za ponudbo za odkup stavbe. Katarina Kresal z nikomer iz Raiffeisen Leasing glede te ponudbe ni bila 'v stikih'. Katarina Kresal ne pozna in doslej nikoli ni slišala za predstavnika Raiffeisen Leasing z Dunaja z imenom Johannes Frei. Katarina Kresal se s ponudbo, ki jo je poslala Raiffeisen Leasing z Dunaja ni ukvarjala, temveč so jo v obravnavo prevzele strokovne službe ministrstva. Ministrstvo za notranje zadeve za odkup stavbe nima denarja, zato za to sploh ni možnosti. Bo pa ministrstvo uradno ponudbo preučilo, se o njej posvetovalo s pristojnimi resorji in nanjo uradno odgovorilo, zaključi ministrica svojo objavo na blogu.