Marjanović vstopa v stavbo ni dovolil, ker naj bi se držal pravil Grilove, ta ga je namreč pooblastila, da opravlja vlogo hišnega skrbnika po tem, ko je Grilova prevzela samski dom od Malega princa. Spomnimo, da je Grilova dala samski dom na cesti Simona Blatnika v najem Malemu princu, ta pa stečajnemu podjetju ni bil sposoben plačevati 10.000 evrov mesečne najemnine. Stanovalci so namreč v začetku leta sklenili, da najemnine 90 evrov za posteljo ne bodo plačevali. Grilova zdaj želi od stanovalcev po 70 evrov in evidentirati vse stanujoče v domu.
Odgovorne institucije te delavce marginalizirajo
Predstavnik Nevidnih delavcev sveta dr. Andrej Kurnik je sinoči poudaril, da so doslej nekajkrat povabili na zbor stečajno upraviteljico, predstavnike občine in ministrstvo za delo, a se razen velenjskega direktorja območne enote zavoda za zaposlovanje ni odzval nihče. Kurnik je bil kritičen do državnih ustanov, ki težave ne rešujejo. "Odgovorne institucije te delavce marginalizirajo, zavod za zaposlovanje dela za lokalne delodajalce, ki delavce izkoriščajo, njihove delavske in socialne pravice so kratene," je dejal Kurnik.
Jože Romih, predstavnik delavcev, je poziv naslovil na državo: "Naj se država usede na delodajalce, nam pa naj povrne vse, kar so nam dolžni. Bili smo oropani, osramočeni in ponižani." Mujo Varcar pa je dejal: "Naj se odgovorni v državi postavijo v naš položaj in živijo naše življenje. Kako naj preživim s 300 evri družino in zakaj nam je bilo odvzeto nadomestilo za invalidnino? Vse življenje sem pustil tukaj."
Delavce, ki nimajo denarja, hočejo pregnati iz doma in čez mejo
V petek, 27. maja, naj bi stanovalci s stečajno upraviteljico podpisali pogodbe o bivanju v domu za 70 evrov. Irfan Beširević in Kurnik sta bila odločno proti takemu načinu, da se delavce, ki nimajo s čim plačevati, prežene iz doma in čez mejo. Kurnik meni, da bi bil to slab signal družbe, ki bi na tak način jasno sporočala, da se sistematično kršenje delavskih in socialnih pravic splača. Kurnik pravi, da niso problematični delavci, ampak družba, ki je dopustila korupcijo in izkoriščanje migrantskih delavcev.
"Tako smo prišli v položaj, ko so najprej delavcem vse pokradli, zdaj pa naj bi ti delavci še financirali stečaj z najemninami," je dejal Kurnik. Eden od delavcev je povedal, da mu Vegrad dolguje 15.000 evrov, zato se težko sprejema zahtevo stečajne upraviteljice, da bi moral plačevati najemnino. Stanovalci bi bili pripravljeni plačati največ 50 evrov.
