Predsednik Türk je ob tem dodal, da je tudi v Sloveniji, ki se pripravlja na referendum o pokojninski reformi, razprava o tem vprašanju zelo razgreta. Na ravni EU pa je izpostavil veliko osredotočenost na koordinacijo politik za zagotovitev proračunske in fiskalne discipline ter premalo poudarka na ukrepih za spodbujanje gospodarske rasti, ki bi koristili posameznim državam, so sporočili iz predsednikovega urada.
Predsednik je v razpravi Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) spregovoril tudi o pomenu kakovosti izobraževalnega sistema in zlasti univerzitetnega izobraževanja, ki bi moralo biti po njegovem mnenju bolj tehnološko usmerjeno, pri čemer je posebej izpostavil informacijske tehnologije.
Predstavil je tudi prizadevanja slovenske vlade, da bi s pomočjo centrov odličnosti povezala raziskovalno sfero z gospodarstvom. Kot enega od problemov je predsednik navedel tudi neskladje med veščinami, ki jih študentje pridobijo na univerzah, in tistimi veščinami, ki jih potrebuje trg. Zato bi morali po njegovih besedah bolje preučiti izkušnje držav, ki so razvile kakovostno strokovno izobraževanje, kot je na primer Švedska.
Predsednik se je dotaknil tudi problematike širitve prekarnih zaposlitev med mladimi. Omenil je številne debate o konceptu t.i. prožne varnosti in spomnil, da se vsi strinjajo, da bomo v prihodnosti potrebovali drugačne oblike prožnosti in drugačne oblike varnosti, vendar zaenkrat še ni soglasja o tem, kakšna kombinacija obojega je najustreznejša.
Ob tem je poudaril, da bi bilo krivično prevaliti neproporcionalno breme prožnosti trga delovne sile na mlado generacijo. Po njegovem mnenju bi lahko k definiranju prave formule prožne varnosti veliko prispeval OECD s preučitvijo in predstavitvijo različnih modelov, ki že obstajajo v praksi.
Predsednik Türk danes sicer zaključuje tridnevni delovni obisk v Parizu. Potem ko je sodeloval na omenjeni razpravi, se zdaj udeležuje še slovesnosti ob 50. obletnici OECD.
