"O selitvi na drugi multipleks zaenkrat ne razmišljamo. Resna medijska hiša si ne more privoščiti nekvalitetnega ali nepopolnega oddajanja, zato bomo oddajali samo preko sistemov, ki so polno funkcionalni," so za STA pojasnili v Pro Plusu in dodali, da so se za gostovanje v omrežju RTV Slovenija (RTVS) odločili tako zaradi večje pokritosti prebivalstva kot cene. Omrežje RTVS pokriva okrog 95 odstotkov, omrežje Norkringa pa okrog 90 odstotkov prebivalstva.

Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo je minuli petek v 30-dnevno javno razpravo poslalo novelo zakona o digitalni radiodifuziji. Z zakonom želijo doseči, da bi na multipleksu A poleg programov RTVS gostovali le programi, ki sledijo ciljem splošnega interesa, komercialni pa bi se preselili na multipleks B, ki ga je postavila in ga upravlja slovenska podružnica norveškega podjetja Norkring.

Na multipleksu A so že pred zagonom multipleksa B gostovale komercialne televizijske postaje, večina od njih pa je na omenjenem multipleksu ostala tudi po prehodu na digitalno oddajanje signala decembra lani oz. tudi po zagonu Norkringovega multipleksa. Ta je posledično ostal neizkoriščen, saj na njem oddajata samo Pink SI in TV3.

Slovenska podružnica Norkringa je že ves ta čas poudarjala, da to, da RTVS svoj multipleks še naprej oddaja v najem tudi komercialnim postajam, ni v skladu z evropskimi smernicami. Da sta določbi prvega in drugega odstavka 15. člena zakona o radiodifuziji, ki ureja prav področje multipleksov, postali sporni z vidika evropskega sekundarnega prava, so zdaj priznali tudi na ministrstvu.

Kupili predlog zakona?

V Pro Plusu medtem pravijo, da je očitno "pri nas možno za 14,4 milijona evrov kupiti kar predlog zakona, ki pod sila moderno krinko 'evropske zakonodaje' rešuje poslovno investicijo neke norveške firme v Sloveniji". Še pred dvema mesecema sta namreč obe ministrstvi - za visoko šolstvo in kulturo - izjavili, da je zakon o digitalni radiodifuziji ustrezen in ne povzroča zapleta, so navedli.

"Po pritiskih, grožnjah in lobiranjih norveške multinacionalke, ki je doseglo višek z obiskom kraljeve družine - s spremstvom gospodarske delegacije, ki je vključevala predstavnike družbe Norkring - in podpisom memoranduma o donaciji Norveške Sloveniji v višini 14,4 milijona evrov, pa je minister Gregor Golobič nenadoma ugotovil, da je veljavni zakon neustrezen," dodajajo.

Hkrati poudarjajo, da bi družba Norkring, ki da je v še vedno dvomljivih okoliščinah v drugem javnem razpisu pod vodstvom takratnega direktorja agencija za pošto in elektronske komunikacije Tomaža Simoniča brezplačno dobila v upravljanje multipleks, s sprejetjem takega "norveškega zakona" pridobila monopol na področju operaterstva, hkrati pa popolnoma nenadzorovano določala cene in pogoje svojih storitev.

Prisilni izgon na multipleks B

Poleg tega v Pro Plusu ocenjujejo, da očitno predlagatelju zakona ni mar tudi za izpad pokritosti digitalnega signala slovenskih televizij, saj bi z njihovim "prisilnim izgonom" na multipleks B precejšen del gledalcev ostal brez signala.

Proste zmogljivosti na multipleksu A, ki jih RTVS kot zakonsko določeni vir financiranja svojega javnega servisa lahko trži, pa bodo medtem ostale prazne. Programi posebnega pomena, ki naj bi po novem oddajali v multipleksu A, so namreč zlasti lokalni in regionalni televizijski programi, kar pomeni, da na multipleksu z nacionalno pokritostjo sploh ne morejo oddajati, še navajajo v Pro Plusu.

Zaradi vsega tega menijo, da je v časih, ko marsikatero slovensko podjetje zaradi neukrepanja vlade komaj preživi in ko predlogi nujnih zakonskih sprememb stojijo, predlog sprememb zakona o digitalni radiodifuziji povsem neprimeren, praksa spreminjanja zakonov te države zaradi pritiskov tuje gospodarske družbe in njene vlade pa neokusna.

Vredno tabloidnih medijev

Ministrstvo je v današnjem odzivu zapisalo, da so navedbe Pro Plusa, da je pri nas mogoče za 14,4 milijona evrov kupiti predlog zakona in da je načrtovane spremembe zakona o digitalni radiodifuziji narekoval tudi nedavni obisk norveškega kralja v Sloveniji, "vredne tabloidnih medijev in jih ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo odločno zavrača".

Z vidika "neslovenskega" lastništva med podjetjema Norkring in Pro Plus ni nobene razlike, pravi ministrstvo in dodaja, da je država dolžna zagotoviti, da poslovni subjekti niso diskriminirani ali neupravičeno privilegirani, kar da je tudi edini motiv, ki je vodil ministrstvo pri noveli zakona, ki je v predhodni javni obravnavi.

Ministrstvo je ponovilo, da spremembe zakona ni narekovalo lobiranje s strani norveškega podjetja, ampak ugotovitve ob spremljanju izvajanja veljavnega zakona. "Ugotovili smo, da sta določbi prvega in drugega odstavka 15. člena zakona postali sporni z vidika evropskega sekundarnega prava na področju elektronskih komunikacij," pravijo in dodajajo, da je edini namen zagotoviti pravilen prenos sekundarne zakonodaje EU.

Iz nje po navedbah ministrstva izhaja, da je podelitev radijskih frekvenc za multipleks brez javnega razpisa ponudniku storitev radijskih ali televizijskih radiodifuzijskih vsebin, kot izjema od zahteve po odprtem postopku podelitve frekvenc, dovoljena za doseganje cilja splošnega interesa, kakor ga opredelijo države članice skladno z zakonodajo EU.