Tisk in založništvo na vrhu
Metodologija deli z avtorsko pravico povezane panoge v štiri skupine: glavne panoge (z avtorsko pravico najtesneje povezane panoge), soodvisne panoge (z avtorsko pravico manj povezane panoge), delne panoge (z avtorsko pravico delno povezane panoge) in podporne panoge (z avtorsko pravico najmanj povezane panoge). Študija je pokazala, da glavne panoge največ prispevajo h gospodarstvu; med te spadajo na primer tisk in književnost, glasba, gledališka produkcija, opera, film in video, fotografija, vizualne umetnosti, radio in televizija, oglaševanje, strokovne organizacije, programska oprema in podatkovne zbirke.
Leta 2007 je prispevek teh panog k nacionalnemu BDP znašal dve tretjini celotnega prispevka z avtorsko pravico povezanih panog. Najpomembnejša med glavnimi panogami z vidika obsega proizvodnje, dodane vrednosti in zaposlitev je bila tisk in založništvo, sledila pa ji je mlada, rastoča panoga računalniškega programiranja. Študija navaja, da pretežno zasebno financirane panoge (film in video, radio in televizija) prispevajo h gospodarstvu več kot take, ki pretežno delujejo z javnimi sredstvi (gledališča, orkestri in zbori, umetnostne galerije). Soodvisne panoge so prispevale 12,4 odstotka k celotni dodani vrednosti, ki so jo ustvarile z avtorsko pravico povezane panoge, najpomembnejša v tej skupini je bila papirna industrija. Z avtorsko pravico delno povezane panoge so prispevale 10,7 odstotka, med njimi arhitektura skoraj 72 odstotkov celotne dodane vrednosti teh panog, podporne panoge pa so doprinesle 11 odstotkov k celotni dodani vrednosti z avtorsko pravico povezanih panog.
Pilotna študija kaže, da so z avtorsko pravico povezane panoge pomembne za slovensko gospodarstvo. Leta 2007 je njihov prispevek k obsegu proizvodnje znašal 4,2 milijarde evrov, kar predstavlja 5,8 odstotka nacionalnega obsega proizvodnje. Prispevek k dodani vrednosti je znašal 1,7 milijarde evrov, kar pomeni 5,1 odstotka nacionalnega BDP. Panoge pa so zagotovile tudi 54.506 delovnih mest, kar je 6,8 odstotkov zaposlitev na nacionalni ravni, njihova produktivnost, merjena kot dodana vrednost na zaposlenega, je znašala 32.025 evrov, kar je pod nacionalnim povprečjem, ki znaša 37.963 evrov.
Prednjačijo ZDA in Avstralija
Zunanjetrgovinska bilanca, ki obsega 279,1 milijona evrov, je bila negativna, kar pomeni, da je Slovenija leta 2007 več blaga, varovanega z avtorsko pravico, uvozila kot izvozila. Avtorji študije ugotavljajo še, da je bil trend med letoma 2002 in 2007 pozitiven, vendar nižji kot v celotnem gospodarstvu: proizvodnja panog se je v povprečju realno dvignila za 3,1 odstotka na leto, medtem ko se je celotno gospodarstvo za 4,5 odstotka, so pa z avtorsko pravico povezane panoge v obravnavanem obdobju v povprečju ustvarile več delovnih mest - 2,2 odstotka na leto, medtem ko celotno gospodarstvo le 1,1 odstotka.
Zgovorna je primerjava gospodarskega pomena panog, ki temeljijo na avtorski pravici, s prispevkom drugih panožnih skupin: prispevek k domačemu BDP je primerljiv oziroma večji od prispevkov javne uprave in obvezne socialne varnosti, izobraževanja, zdravstva in socialnega skrbstva ter tudi od prispevka finančnega posredništva. Prispevek z avtorsko pravico povezanih panog k slovenskemu BDP je nekoliko nižji od povprečja 21 držav (5,5 odstotka), v katerih je bila opravljena podobna študija. Slovenija med temi zaseda zaseda enajsto mesto, v primerjavi z vodilnima državama ZDA in Avstralijo pa so z avtorsko pravico povezane panoge pri nas k domačemu BDP prispevale le polovico toliko.
