Ljubljana je bila le ena izmed postojank na umetniški poti tega avstrijskega skladatelja in dirigenta, sicer rojenega na Češkem. Po študiju na dunajskem konservatoriju si je dirigentsko kariero tlakoval v manjših krajih tedanje Avstro-Ogrske, nakar ga je zaneslo v Prago, Leipzig, Budimpešto, Hamburg in nato na Dunaj, kjer je bil v letih 1897-1907 glasbeni direktor Državne opere, nekaj let je vodil tudi Dunajske filharmonike.

V tem času je v svoji poletni rezidenci v mestecu Majrobnik (Maiernigg) na obrežju Vrbskega jezera, torej na slovenskem etničnem ozemlju, napisal vrsto pomembnih del, med drugim cikel Pesmi za umrlimi otroki ter peto, šesto, sedmo in osmo simfonijo. Njegova zadnja postaja po letu 1907 je bil New York, od koder se je poleti vračal v Evropo, vse do 18. maja 1911, ko je na Dunaju umrl, še preden je končal deseto simfonijo.

Danes velja Mahler za enega najpomembnejših poznoromantičnih skladateljev. Njegov opus šteje pretežno simfonična in vokalna dela, pri katerih je oblikovno črpal iz tradicije, harmonsko pa že nakazal ekspresionizem in sodobno glasbo, ki je sledila s t.i. drugo dunajsko šolo (Arnold Schöenberg, Alban Berg, Anton Webern).

Za življenja je bila njegova glasba sprejeta z mešanimi odzivi, po smrti pa so se le redki dirigenti odločali za izvedbo njegovih del, dokler ni v 60. letih za renesanso poskrbel Leonard Bernstein. "Danes doživljamo njegovo glasbo kot neko vseobčo vrednost. Njegova glasba je 'theatrum mundi'," je pred časom za STA ocenil dirigent Uroš Lajovic.

Pod njegovim umetniškim vodstvom se Ljubljana Mahlerja v času obletnic spominja z več prireditvami, med drugim s koncertnim ciklom Premiki in zamiki. Zadnji koncert bo 19. maja v Slovenski filharmoniji, ko bodo filharmoniki, sopranistka Elvira Hasanagić in baritonist Marcos Fink pod taktirko Lajovica izvedli Mahlerjevo nedokončano simfonijo, delo njegovega sodobnika Emerika Berana, prav tako rojenega na Češkem, ter delo Antona Lajovica, ki je bil med slovenskimi skladatelji verjetno edini, ki je imel priložnost Mahlerja videti v živo.

Najbolj veličasten poklon v času Mahlerjevega leta pa se bo zgodil ob odprtju festivalskega poletja. Na Kongresnem trg bo 3. julija zazvenela Mahlerjeva Simfonija št. 8 v Es-duru, imenovana Simfonija tisočev. Eno največjih vokalnih del v klasičnem koncertnem repertoarju bo pod vodstvom Valerija Gergijeva izvedlo več kot tisoč glasbenikov iz Slovenije in Hrvaške. Koncert bo posvečen 20. obletnici ustanovitve obeh držav.

Tudi na Dunaju so v čast svojemu glasbenemu velikanu pripravili več dogodkov. V Državni operi ga bodo, kot poroča avstrijska tiskovna agencija APA, prav na obletnico smrti počastili z besedami, podobami in glasbo. V dvorani, poimenovani po njem, bodo odprli razstavo vseh obstoječih fotografij o Mahlerju, sledila bosta simpozij in spominski koncert, na katerem bo filharmonični orkester pod vodstvom Danieleja Gattija izvedel Simfonijo št. 9 v D-duru.