Borut Pahor je zavrnil pojasnjevanja, kaj namerava vlada storiti po 5. juniju - kar je Tanko ocenil kot predrznost - in izrabil priložnost za nagovor volilkam in volilcem. Med drugim je povedal, da reforma ni potrebna zato, ker smo v krizi, ampak je glavni razlog demografska slika, ki kaže, da se življenjska doba podaljšuje in s tem tudi nastaja potreba, da ljudje tudi delajo dalj časa. Že zdaj iz državne blagajne pokrivajo eno tretjino denarja za pokojnine, če se bo to nadaljevalo, pa bo zmanjkalo denarja za socialne programe, za naložbe, za plače javnih uslužbencev in ne nazadnje tudi za pokojnine. Pahor je še opozoril, naj volilce ne zavede dejstvo, da ta vlada ni priljubljena. Priljubljena ni zato, tako Pahor, ker sprejema nujne reforme. Zagotovo pa ne drži, da se je obnašala ignorantsko, kajti toliko kot se je on pogovarjal s socialnimi partnerji in drugimi interesnimi skupinami, se ni nobena vlada do zdaj. Toda ves čas je v zraku visela izsiljevalska grožnja z referendumom.

V nasprotju s poslanci SDS je Radovan Žerjav (SLS) Pahorju priznal, da je uspel ublažiti socialne stiske ljudi in ohraniti socialni mir. Manj uspešen pa da je pri odpiranju poti razvoju gospodarstvu. Tako med drugim na agenciji za okolje čaka 2234 nerešenih zahtev za soglasja pri gradnji objektov. Kdo je za to odgovoren, je zanimalo Žerjava. Pahor je pojasnil, da je z naložbami gospodarskih družb povezana samo petina od navedene številke nerešenih zadev. Delo agencije je branil s podatkom, da mora urejati več kot 250 vrst postopkov in da se je njihovo število v osmih letih trikrat povečalo. Poudaril je tudi, da morajo na ministrstvu za okolje, kjer je zaposlenih 1500 ljudi, delati pedantno in skladno z zahtevnimi domačimi in tujimi predpisi. Tretje opozicijsko vprašanje je postavil Zmago Jelinčič (SNS). Od Pahorja je zahteval odgovor, kaj bo slovenska vlada storila za pravice koroških Slovencev.

Kasneje je poslanec Zvone Černač (SDS) vprašanje pokojninske reforme povezal z posojili, ki jih je Slovenija, tako kot druge države evra, dala Grčiji . Zakaj slovenska vlada ni predlagala izključitve držav, ki imajo nezdrave javne finance, iz evroskupine in zakaj morajo naši davkoplačevalci z nizkimi plačami in pokojninami financirati javne blagajne držav, kjer so plače in pokojnine bistveno višje od slovenskega povprečja? Černač je to vprašanje zastavil odsotnemu finančnemu ministru Franciju Križaniču, zato bo odgovor dobil po pošti. Tudi njegov strankarski kolega Jože Jerovšek je dobil le delen odgovor. Jerovšek, ki je predsednik odbora za obrambo, je ocenil, da je vojska dobila hudo klofuto, ker ob njeni 20. obletnici ni dobila dodatnih štirih generalov, kar naj bi bilo videti, kot da so slovenski častniki pritlikavi v primerjavi z zavezniškimi. Zanimalo ga je namreč, kateri očitno politični razlogi so botrovali temu, da predlaganih napredovanj v generalske čine ni bilo.

Ministrica Ljubica Jelušič je sicer podrobno pojasnjevala postopek podeljevanja generalskih činov in prakso v drugih vojskah, o političnih pritiskih vlade in predsednika republike pa povedala le, da ne more govoriti, ker z njimi ni seznanjena.