Interpretacije vplivov novele zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih na dostopnost arhivskih gradiv so različne. SDS in SNS sta referendum predlagali zlasti zaradi spremenjenega režima dostopnosti do dokumentov, nastalih pred slovensko osamosvojitvijo in so vezani na družbenopolitične organizacije, organe notranjih zadev, pravosodne organe in obveščevalno-varnostne službe v bivšem režimu.
Vlada trdi, da novela zgolj zakonsko ureja že prej veljavne določbe, nasprotniki novele pa so prepričani, da se arhivi zapirajo.
Kaj je arhivsko gradivo?
Arhiv RS opredeljuje arhivsko gradivo kot izvirno in reproducirano (pisano, risano, tiskano, fotografirano, magnetno, optično ali kako drugače zapisano) dokumentarno gradivo, ki je bilo prejeto ali je nastalo pri delu pravnih oziroma fizičnih oseb in ima trajen pomen za znanost in kulturo.
Dostopnost arhivskega gradiva
Javno arhivsko gradivo v javnih arhivih je dostopno za uporabo, razen gradiva, ki ima zakonsko določene omejitve uporabe oz. roke nedostopnosti.
Omejitve uporabe oz. roki nedostopnosti arhivskega gradiva
Javno arhivsko gradivo, ki vsebuje podatke, ki se nanašajo na državno in javno varnost, obrambo, zunanje zadeve ali obveščevalno in varnostno dejavnost države ter njene gospodarske interese ter poslovne in davčne skrivnosti, postane dostopno za uporabo praviloma najkasneje 40 let po svojem nastanku.
Javno arhivsko gradivo, ki vsebuje občutljive osebne podatke, praviloma postane dostopno za uporabo 75 let po nastanku ali deset let po smrti osebe, na katero se nanaša.
Dostopnost arhivskega gradiva, nastalega pred letom 1990
VELJAVNI ZAKON
Roke nedostopnosti arhivskega gradiva določa 65. člen veljavnega zakona. Ob že omenjenih gradivih z zakonsko določeno omejitvijo, pa med drugim izpostavlja, da je določeno arhivsko gradivo, nastalo pred konstituiranjem Skupščine Republike Slovenije 17. maja 1990, dostopno brez omejitev.
Gre za dokumente, ki se nanašajo na nekdanje družbenopolitične organizacije (npr. Zveza komunistov Slovenije, Socialistična zveza delovnega ljudstva, Zveza sindikatov Slovenije, Zveza socialistične mladine Slovenije, Zveza združenj borcev NOV Slovenije, Zveza rezervnih vojaških starešin Slovenije), organe notranjih zadev (npr. policija), pravosodne organe (npr. sodišča, tožilstva, zapori) in obveščevalno varnostne službe.
Iz javno dostopnih gradiv je izvzeto arhivsko gradivo, ki vsebuje občutljive osebne podatke, ki so bili pridobljeni s kršenjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter se nanašajo na osebe, ki niso bile nosilke javnih funkcij.
Če je potrebno iz razlogov nacionalne varnosti, Arhiv RS - po uredbi o izročanju gradiva iz arhiva nekdanje Službe državne varnosti - na predlog direktorja agencije zagotovi posebno varovanje in dostopnost teh dokumentov.
NOVELA ZAKONA
Tudi novela zakona določa, da je določeno arhivsko gradivo, ki je nastalo pred konstituiranjem Skupščine Republike Slovenije 17. maja 1990 in ki vsebuje podatke s področij obveščevalne ali protiobveščevalne dejavnosti države, dostopno. Hkrati pa navaja izjeme oz. opredeljuje nedostopna gradiva. Gre za "gradivo, katerega razkritje bi lahko škodovalo varnosti države ali njenim zunanjepolitičnim ali gospodarskim interesom, ali bi lahko imelo za posledico poseg v osebno varnost ali osebno dostojanstvo posameznika".
Arhivska komisija in komisija za presojo gradiva
Po veljavni ureditvi v primeru dvoma o dostopnosti arhivskih dokumentov, nastalih pred 17. majem 1990, odloča arhivska komisija, in sicer z večino glasov vseh članov komisije. Sestavo in način dela arhivske komisije določi vlada, in sicer jih izbere izmed strokovnjakov ali strokovnjakinj s področja državne uprave, zgodovine in arhivistike.
Po noveli bi dokumente, nastale pred 17. majem 1990, ki bi bili zaradi opisanih morebitnih varnostnih ali interesnih posledic začasno nedostopni, določil arhiv. Ta bi moral poprej pridobiti soglasje komisije za presojo gradiva s področja obveščevalne in protiobveščevalne dejavnosti države.
Komisijo za presojo gradiva s področja obveščevalne in protiobveščevalne dejavnosti države bi po noveli sestavljali predstavnik državnega arhiva, predstavnik Slovenske obveščevalno-varnostne agencije in trije strokovnjaki arhivske ali zgodovinske ali pravne ali druge družboslovne stroke, ki bi jih na predlog komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb imenoval državni zbor. Pri svojem delu bi komisija odločala z večino glasov vseh članov.
Koliko časa bo gradivo nedostopno?
Po veljavnem zakonu je gradivo dostopno brez omejitev, o morebitnih izjemah odloča arhivska komisija. Če je potrebno iz razlogov nacionalne varnosti, Arhiv RS - po uredbi o izročanju gradiva iz arhiva nekdanje Službe državne varnosti - na predlog direktorja agencije zagotovi posebno varovanje in dostopnost teh dokumentov.
Po noveli bi tudi za opisano arhivsko gradivo, nastalo pred letom 1990, veljale določbe zakona, ki se uporabljajo za preostalo arhivsko gradivo z roki nedostopnosti. Dokumenti, ki vsebujejo podatke o državni in javni varnosti, obrambi, zunanjih zadevah ali obveščevalni in varnostni dejavnosti države ter njenih gospodarskih interesih ter poslovnih in davčnih skrivnostih, bi tako postali dostopni za uporabo najkasneje 40 let po nastanku.
Javno arhivsko gradivo, ki vsebuje občutljive osebne podatke, pa bi po novem zakonu postalo dostopno za uporabo 75 let po nastanku ali deset let po smrti osebe, na katero se nanaša.
