"V primerjavi z mesecem poprej se je število brezposelnih aprila znižalo za 257 oseb oziroma za 1,5 odstotka. Nekaj od tega zagotovo lahko pripišemo tudi sezonskim vplivom, kljub temu pa glede na lansko štirimesečno obdobje v začetku leta ugotavljamo, da je povpraševanj po delavcih za 22 odstotkov več kot lani v tem času. Že lani pa smo beležili kar za četrtino več potreb kot leta 2009," je dejala Stojakova.
Številka 16.708 je sicer po podatkih zavoda za zaposlovanje še vedno za 1716 oseb oziroma 11,4 odstotka višja kot v enakem obdobju leta 2010, prav tako pa tudi za 1164 oseb oziroma 7,5 odstotka višja kot konec preteklega leta. Na mariborskem območju tako še vedno beležijo okoli 15,5-odstotno stopnjo registrirane brezposelnosti, s tem pa ostajajo občutno nad slovenskim povprečjem.
V prvih štirih mesecih letošnjega leta se je na tem območju v evidenco brezposelnih na novo prijavilo 5655 oseb, kar je za skoraj petino več kot v enakem obdobju lani, zaposlilo pa se je skoraj 3200 oseb oziroma za skoraj četrtino več kot v enakem obdobju lani. Slednje so besedah Stojakove glede na obdobje stečajev nekaterih večjih podjetij vseeno vzpodbudni podatki.
Kot poudarja direktorica območne službe, najbolj iskani poklici ostajajo enaki, zato so njihove aktivnosti še naprej usmerjene v zmanjševanje strukturne brezposelnosti. Največje je povpraševanje po kvalificiranih delavcih s področja kovinarstva, strojništva in elektrotehnike, s področja računalništva, gostinstva in turizma ter farmacije in zdravstva. Najtežje bodo do dela prišli tekstilci, delavci živilske stroke, administratorji, gimnazijski maturanti in podobno.
S 1. majem se je za slovenske delavce dokončno odprl tudi avstrijski trg delovne sile, ki bi lahko bil zanimiv predvsem za dnevne migrante iz obmejnih regij, kakršna je tudi mariborska. Kot pa opozarja Stojakova, so deficitarni poklici na obeh straneh meje zelo podobni, zato se bodo iskalci zaposlitve odločali predvsem na podlagi boljših delovnih pogojev in višjih plač.
Ker je v preteklih mesecih zaradi stečajev Stavbarja Gradenj, Cestnega podjetja Maribor in MTB na zavodu pristalo več kot 1000 gradbincev, se postavlja vprašanje, koliko možnosti za delo v sosednji državi imajo slednji.
"Tudi gradbeništvo si po krizi pri nas počasi celi rane, čeprav še ne raste tako močno kot nekateri drugi deli gospodarstva. Tudi tukaj je zato kar nekaj možnosti za zaposlovanje, zlasti v profilih, kot so tesarji ali krovci," na to odgovarja namestnica direktorja deželnega zavoda za zaposlovanje v Gradcu Herta Kindermann Wlasak.
