"Res moram biti zadovoljen in ponosen. Izpolnil sem cilj, ki sem si ga zadal, ob tem pa tudi pokazal svoj maksimum. Tekma proti Ma Longu mi bo ostala v spominu vse življenje, to je bil vrhunski dvoboj, ki so ga strokovnjaki ocenili kot enega najlepših na prvenstvu, takega najbrž ne bo niti v finalu. Težko bi odigral boljšo tekmo in če bi imel še enkrat možnost igrati proti Ma Longu, ne bi ničesar spreminjal. Le servis v končnici drugega niza, ki sem ga nesrečno izgubil, bi poslal čez mrežico. Toda nimam si česa očitati, enostavno proti petemu igralcu sveta nisem zdržal v istem ritmu od začetka do konca, glede na najino kakovost pa je bilo nekaj takega za pričakovati," ostaja realen Tokič, ki se mu je izpolnila želja, s katero se je obremenjeval vso sezono. Zagotovil si je drugi zaporedni olimpijski nastop.

"Dokončno potrditev bom dobil v ponedeljek, za zdaj je to 99,9-odstotno. Po vseh izračunih, mojih in mojih tekmecev, sem trenutno 28. igralec na olimpijski lestvici. Se pravi zadnji, ki se bo v London uvrstil neposredno, brez kvalifikacij. Najbrž bi se tudi v kvalifikacijah uvrstil v London, tako kot sem se v Peking 2008, toda nikakor si nisem želel nepotrebnega stresa. Tako pa se zdaj lahko že lahko veselim novega olimpijskega nastopa, tudi po zaslugi odločitve, da lahko na olimpijskih igrah državo zastopata le po dva igralca," je pojasnil Tokič.

Novogoričan je s svetovnim prvenstvom končal sezono. Zdaj odhaja na počitnice, med odmorom bo najprej saniral poškodbo, ki ga je pestila na prvenstvu, seveda pa bo pri počitku že razmišljal tudi o naslednji sezoni: "Najprej se moram pozdraviti. Poškodba ni huda, a je neugodna. Vnetje roke je neprijetno, a moram priznati, da ko sem bil ogret, me ni motilo. Ko se bom pozdravil, pa bom že začel priprave na nove izzive. Prvi izmed njih bo gotovo oktobrsko prvenstvo v Gdansku, kjer bomo z ekipo poskušali ostati v elitni skupini, seveda pa imam svoje želje tudi med posamezniki. Predvsem si želim prikazati tako igro kot tu v Rotterdamu, s katero bi lahko prišel tudi do kakšnega odmevnejšega rezultata."

Selektorja zadovoljna s SP

Čeprav slovenska namiznoteniška reprezentanca na svetovnem prvenstvu v Rotterdamu z izjemo odličnega estetskega vtisa Bojana Tokiča ni dosegla odmevnega dosežka, sta selektorja Bojan Rak in Vesna Ojsteršek Drnovšek zadovoljna s prikazanim. Rezultati so realni prikaz stanja, če se odvzame Tokič, je v tako močni konkurenci uspeh že vsaka zmaga.

"Nad tem, kaj so fantje pokazali, sem presenečen. Bili so povsem konkurenčni in zaslužijo pohvalo. Zelo dobro sta odigrala Saš Lasan, ki se je uvrstil na glavni turnir, in Gregor Zafoštnik, svoj odhod v Rotterdam je upravičil tudi Bojan Ropoša, ki pa je imel nekaj smole s poškodbo, tako da je lahko igral le s pol moči. Pika na i je predstava Bojana Tokiča. Proti Ma Longu je odigral lepotico turnirja, izpolnil pa tudi glavni cilj, uvrstil se je na olimpijske igre v Londonu. Po to pa je reprezentanca na prvenstvo tudi prišla, drugih ciljev ni imela. Bodo pa cilji višji na oktobrskem evropskem prvenstvu," je svoje fante pohvalil Rak.

Dosežki deklet so bili slabši, a tudi pričakovani. Na glavni turnir se je uvrstila le Jana Tomazini, največje razočaranje pa je igra najboljše Slovenke Martine Safran. Povratnica v reprezentanco je sicer imela veliko smole, ker je v odločilnem dvoboju za uvrstitev na glavni turnir naletela na odlično Korejko, tako da sam poraz ni bil tragedija, toda zaskrbljujoče je tisto, kar je Safranova za mizo prikazala.

"Martina tu ni bila prava, a je zagotovo še vedno naša najboljša igralka in nanjo bom v bodoče še računala. Seveda pa mora izboljšati svojo igro, če se želi tudi ona uvrstiti na olimpijske igre. Z boljšo formo in z nekaj sreče ji to v kvalifikacijah lahko uspe, a ne samo njej, ampak tudi kateri drugi naši igralki. Vsekakor bo na kvalifikacijah naslednje leto ob Safranovi nastopila še kakšna druga igralka. Prva kandidatka je Jana Tomazini, ki se je v Rotterdamu prikazala v lepi luči, me navdušila s svojo psihološko pripravljenostjo. Prav to bo morala popraviti Manca Fajmut, ki ima po mojem mnenju lepo namiznoteniško prihodnost. Na vrata reprezentance pa trkajo tudi nekatere mlajše igralke, tako da menim, da se za prihodnost slovenskega namiznega tenisa ni bati," ostaja optimistično razpoložena Drnovškova.