Ko ste prevzeli položaj vodje prodaje za skupino, ste predsedniku uprave Telekoma Ivici Kranjčeviću najbrž obljubili nove storitve in revolucionarne poteze?

Kratkoročno gledano kakšnih velikih sinergij, kar zadeva ponudbe, ne moremo pričakovati. Preskokov, kot so bili v preteklosti SMS-sporočila in prehod s fiksne na internetno telefonijo, v tem trenutku ni.

Torej so v igri le še paketne storitve (trojčki, četverčki...) in novi kanali za distribucijo?

Tako je, pa še kaj drugega bomo ponudili. Delamo za to, da bo naša ponudba zelo osebna in da bodo uporabniki lahko kreirali pakete po svojih potrebah: minute pogovorov, število SMS-sporočil, hitrosti, TV-programe in vse, kar sodi zraven. To je naš cilj.

Bo cena ugodna?

Nikakor ne bomo dražji. Vsekakor pa bomo za isto ceno ponudili več kot konkurenca. Vselej moramo upoštevati, da smo v Telekomu Slovenije zakonsko regulirani na vseh področjih in morajo biti cene postavljene stroškovno. Toda če že zdaj primerjamo cene tako na fiksnem kot mobilnem delu, v povprečju načeloma niso višje od konkurence. Ob tem ne smete spregledati kvalitetnega omrežja. Dojemanje pri ljudeh je žal nasprotno - da smo najdražji. To se je vzpostavilo v vseh teh letih, malo zaradi zgodovine pa tudi zaradi logične percepcije, da smo zaradi kvalitete pač dražji. K tej percepciji so veliko pripomogli še nekateri tako imenovani nizki prijemi konkurence recimo tudi s pomočjo naročenih zapisov na raznih spletnih forumih.

Telekom Slovenije je soočen z dejstvom, da mu doma prodaja stagnira, družbe v tujini pa ustvarjajo izgubo. Kako storitve narediti bolj dobičkonosne?

Moja naloga je zvišati prihodke, vseeno pa lahko tudi sam precej vplivam na stroške. Tudi v Slovenji se zelo pozna kriza. Uporabniki na primer odpovedujejo dodatne storitve, da bi plačali dva ali tri evre manj. Za isto ceno jim bomo ponudili več in jih na ta način skušali zadržati. Hkrati je treba zmanjševati stroške in posledično zviševati dobičkonosnost.

Siol je lani dražil in že predlani spreminjal programsko shemo, Mobitel pa je sprva krepko zasolil cene gostovanja v tujini, nato pa še dvignil cene naročniških paketov. Je dvig cen preteklost ali je še možen?

Cene so se pred mojim prihodom močno spremenile, ampak ne le pri nas, večina ponudnikov na trgu je podražila svoje storitve. Za zdaj nimamo v načrtu nobenih podražitev.

Ni skrivnost, da ste se operaterji s cenovno vojno, nekateri tudi s širitvijo, finančno izčrpali. Vam godi, da sta tako T2 kot Tušmobil v težavah oziroma ali se opazi, da nista več tako dejavna pri oglaševanju?

Če ima konkurenca težave, je to njen problem, vsi pa vemo, da tako v športu kot v poslovnem svetu ni pravično težave drugih izkoriščati. Dolžni smo se osredotočati na svoje poslovanje in izpolnjevanje naših ciljev.

Kdaj bo Telekom Slovenije nadaljeval gradnjo optičnega omrežja?

Letos bomo nadaljevali v Škofljici in Rožni dolini v Ljubljani. Morate pa vedeti, da v teh časih naložbeni zagon ni več tako dinamičen kot leta 2007. Toliko bomo vlagali, kot zmoremo, brez dodatnega zadolževanja.

Telekom Slovenije je kot odgovor T2 začel tudi sam izdatno vlagati v optiko, toda dejstvo je, da ima kapacitete slabo zasedene. Kaj storiti?

Moja naloga je, da jih poskušam zapolniti. So pa te kapacitete relativno neenakomerno razporejene po Sloveniji. Nekje, kjer si ljudje želijo, nimajo nič, kjer pa je ponudba velika, pa so premalo zasedene. Žal tako je.

Se vam zdi smiselno, da Siol kot "internet za hitrejše" oglašuje hitrosti (2M/384kbit), ki so pri konkurenci "osnovne", najhitrejša optika (60M/60M) pa je dvakrat dražja kot drugod?

Določena ponudba res ni logična in jo spreminjamo, kar uporabniki že lahko zaznajo.

Če je v javnosti vselej veljalo, da ima Mobitel tehnično najbolj dovršeno omrežje, je bila zgodba pri Siolu ravno nasprotna. Ima Siol še vedno skoraj najslabšo sliko med ponudniki?

Vprašanje slike je odvisno od tehničnih zmogljivosti, ki so na voljo. In konkurenti, ne kabelski operaterji, delujejo na istem omrežju.

Eden od tehnikov na terenu mi je zaupal, da se je nekoč stranka, ki je koristila Siolove storitve, razjezila zaradi slabe slike in na vsak način zahtevala drugega operaterja. Čez teden dni se ji je na domu oglasil isti monter, saj tudi drugi ponudnik storitve ponuja po tem istem "starem" omrežju. Slika je bila popolnoma enaka. Kabelska omrežja so druga zgodba, na optičnem ali bakrenem omrežju Siola pa je, kar zadeva kvaliteto slike, enako, ali si uporabnik storitev pri Siolu ali pri kom drugem, razlika je le v ponudbi storitev in tu lahko rečem, da je Siolova IP TV zame najboljša.

Tudi meni se pri Siolu kdaj zgodi, da imam kockasto sliko, pa prebivam v Ljubljani. Se pa to zgodi zelo redko. Tudi uporabniki, ki so na kabelskem omrežju ali pri drugem operaterju, imajo kdaj kockasto sliko ali drugačne tehnične težave. Zavedati se moramo, da tudi vsa ta najsodobnejša tehnologija ne more nikjer delovati povsem brezhibno. Treba je tudi vedeti, da so pričakovanja do prvega ponudnika na trgu vedno večja, kot so do drugega ali tretjega. Tudi zaradi števila uporabnikov se zdi, da na Siol leti največ pritožb. Ne pomeni pa to nujno, da smo zaradi tega slabši.

Če pri Siolu naročaš paketno storitev in bi hotel imeti še dodatno televizijo, moraš za komunikator odšteti nekaj deset evrov. Ne bo to odvrnilo potencialnega uporabnika, da pristopi k Siolu?

Se strinjam in sem tudi predlagal spremembe. Vendar pa, ko kupite omenjeno napravo, za drugo televizijo ne plačujete nič. Pri nekaterih konkurentih pa moraš vsak mesec odšteti nekaj evrov.

Moraš biti pa zato na Siol vezan toliko let, da si povrneš začetni strošek.

Pri konkurenci gre dejansko za plačevanje na obroke. Tudi o takšnem modelu razmišljamo. Ne smemo pa pozabiti, da je to povezano z velikimi stroški.

tomaz.modic@dnevnik.si