Čeprav je delnica SCT v prisilni poravnavi tako rekoč brez vrednosti, v zadnjih mesecih pa so omenjali celo možnost, da bi SCT Holding 76-odstotni delež v SCT prodal za en evro, bi novi potencialni delničarji zanjo "odšteli" precej več. Kot je razvidno iz sklica, jim namreč pravica do vpisa ene delnice pripada za vsakih dvesto evrov prenesenih terjatev, s čimer bi v osnovnem kapitalu dobili eno delnico v nominalnem znesku 35,9 evra.
Četudi bi torej te v lastniške deleže pretvorili vsi upniki, ki jim je prisilna upraviteljica Marija Magdalena Šantl priznala za skoraj 121 milijonov evrov terjatev, bi Zidarjev SCT Holding po naših izračunih v najslabšem primeru še vedno obdržal 18-odstotni lastniški delež v SCT. To pa bi posledično Zidarju ob razpršeni lastniški strukturi še naprej omogočalo obvladovanje družbe.
Odprto je tudi vprašanje, ali bo do skupščine, ki je sklicana za 23. maj, sploh prišlo. Člana upravnega odbora SCT Janez Jamnik in Aleksander Meze sta namreč že na zadnji seji upniškega odbora napovedala možnost, da bi lahko po 3. maju na sodišče brez Zidarjevega podpisa poslala umik predloga prisilne poravnave, kar bi posledično pomenilo tudi stečaj SCT. Prav tako ne gre pozabiti, da mora SCT do 11. maja odgovoriti na dva ugovora zoper postopek "prisilke", ki so ga vložili Šantlova in zaposleni.
Na seznamu upniških terjatev z glasovalno pravico je sicer mogoče opaziti, da jih je prisilna upraviteljica priznala le dobro polovico, natančneje 120,7 od skupno 198,2 milijona evrov prijavljenih terjatev. Največji upniki SCT so banke na čelu z Abanko, ki ji je upraviteljica priznala le dobro polovico terjatve (16,5 milijona evrov), Probanka (4,9 milijona) in LHB (tri milijone), nekdanje nemško podjetje SCT iz Muenchna, ISC Integrated Systems, Salonit Anhovo, Liko, Asfalti Ptuj ... Na seznamu upnikov sta tudi na primer Pristop (127.000 evrov terjatev) in Odvetniška družba Čeferin, ki je sprva prijavila terjatev v višini 36.000 evrov, a jo je nato umaknila.
primoz.cirman@dnevnik.si
