"V prvih treh mesecih 2011 je podalo zahtevke za izredno prenehanje 3371 (skoraj pet odstotkov vseh, op.p.) zavarovancev. Zahtevki znašajo 28,6 milijona evrov," so povedali v Skupni, ki jo je doletel največji odliv. Za rento se je namreč na drugi strani odločilo pičlih 19 zavarovancev. Zgodba je enaka pri nekajkrat manjšem skladu zavarovalnice Adriatic Slovenica (AS). Izredni izstop je zahtevalo 207 zavarovancev ali skoraj desetina vseh, izplačali pa jim bodo približno 600.000 evrov. Pogoje za izstop je sicer izpolnilo 598 članov (četrtina vseh), rentno izplačevanje pa je pri AS izbral zgolj eden od njih. Pri mariborski Moji Naložbi so medtem že izplačali 47 primerov, od maja do septembra letos pa jih zapade v izplačilo še okoli 650 v trenutni skupni vrednosti 4,18 milijona evrov.

Klikni za povečavo.

Rente kvečjemu pri Prvi osebni in Pokojninski A

Nekoliko bolje kaže Pokojninski družbi A in Prvi osebni zavarovalnici. "Do danes smo sklenili 350 pogodb o izplačevanju rente," so zatrdili v zadnji. Za rento se je odločilo tudi okoli 200 ljudi, ki so bili zavarovani pri Pokojninski družbi A, oziroma desetina teh, ki so izpolnili pogoje. Vseeno se tudi ti dve ponudnici prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja nista izognili visokemu odlivu. Če se je pri družbi, ki jo obvladuje Alenka Žnidaršič Kranjc, za izredni izstop odločilo 750 članov, se je pri Pokojninski družba A za to odločilo 30 odstotkov tistih, ki so izpolnili pogoje, oziroma okoli 600 zavarovancev.

Slabo so jo bržkone odnesli tudi pri Zavarovalnici Triglav. Čeprav edini od 11 izvajalcev niso razkrili, kolikšen odliv so imeli, gre iz znatnega upada števila zavarovancev sklepati, da ta ni bil prav majhen. Še leta 2010 so namreč pridobili skoraj 1000 novih zavarovancev, od januarja do marca letos pa je njihovo število padlo s 45.551 na 44.896. Ob tem se jih je zgolj 35 odločilo za pokojninsko rento.

Medtem ko v Banki Koper, Probanki in Kapitalski družbi (Kad), ki ima v svoje pokojninske sklade vključenih 278.000 ljudi, še niso začeli izplačevati pokojninskih rent oziroma njihovi člani nimajo še izpolnjenih pogojev (120 mesecev), pa sta Abanka in Generali doživela le manjši osip.

Pobrali za slabih 26 milijonov evrov provizij

Da so zavarovanci raje dvignili svoja sredstva, kot pa se odločili za pokojninske rente, ki so zaradi kratke dobe varčevanja razmeroma majhne, gre pripisati tudi po mnenju mnogih nizkim donosom. Če odmislimo dejstvo, da imajo pokojninski skladi zaradi zagotavljanja zajamčenega donosa zvezane roke in sredstva raje kot v delnice vlagajo v (državne) obveznice in depozite, so izplen gotovo znižale tudi visoke provizije, ki si jih obračunavajo družbe.

Če so si v letu 2009 od 1,5 milijarde evrov, kolikor je bilo v drugem pokojninskem stebru v povprečju premoženja, odtegnili 23,7 milijona evrov, pa so lani, ko je bilo sredstev že za skoraj dve milijardi evrov, v obliki vstopnih stroškov, upravljalske provizije in drugih stroškov pobrali že slabih 26 milijonov evrov. Ta znesek bi bil še višji, če ne bi Moja Naložba, Prva osebna zavarovalnica in še nekateri znižali vstopnih stroškov.

Kljub temu je bil prihranek z vidika zavarovancev neznaten, saj so upravljalske provizije, ki se obračunajo na premoženje (to se je s prilivi in upravljanjem znatno povečalo), ostale praktično nespremenjene. Tako izvajalcem ni bilo težko še povišati dobičkov. Pokojninska družba A je na primer svojega lani zvišala za devet odstotkov, na 1,24 milijona evrov, Moja Naložba pa za kar 22 odstotkov, na 816.000 evrov.

tomaz.modic@dnevnik.si