Svetovnega dne se bodo danes med drugim spomnili v Alžiriji, kjer je napovedana stavka tamkajšnjih novinarjev. Po ocenah ameriške nevladne organizacije Freedom House je svoboda medijev po svetu lani že peto leto zapored nazadovala. Nazadovanje je posledica avtoritarnih režimov in nemirov v demokratičnih državah, kakršna je Mehika, poročajo tuje agencije. Slovenija je tudi lani sodila v skupino svobodnih držav.

V letošnjem poročilu, ki obravnava položaj v letu 2010, je zajetih 194 držav. V kategorijo svobodnih držav se je v tokratnem poročilu uvrstilo 87 držav, dve manj kot leto poprej. Med njimi ostaja tudi Slovenija. Znatno nazadovanje svobode je lani zabeležilo 25 držav, medtem ko jih je enajst precej napredovalo.

Nedorečene lastniške razmere

Predsednik Društva novinarjev Slovenije (DNS) Grega Repovž je v izjavi društva ob 3. maju poudaril, da so slovenske medije v preteklem letu zaznamovale še vedno nedorečene lastniške razmere v ključnih medijskih hišah, zlasti v Delu in Večeru. DNS poziva lastnike teh medijev, naj se zavedajo posebnega pomena teh podjetij za normalen razvoj družbe in naj prepoznajo dolgoročen pomen, ki ga imajo mediji za družbo.

Ministrstvo za kulturo je v letu 2011 predstavilo osnutek zakona o medijih, ki nedvomno dviguje stopnjo avtonomije tako medijev kot novinarjev, a gre še vedno za osnutek. Zato društvo poziva ministrstvo in vlado, naj zakon posredujeta v državni zbor po hitrem postopku, saj sedanji po Repovževi oceni omogoča "močne zlorabe pri pravici do popravka, poleg tega pa je na pomembnih področjih izrazito pomanjkljiv".

Pomanjkanje politične raznolikosti

Predsednik Združenja novinarjev in publicistov (ZNP) Igor Kršinar pa je ob 3. maju med drugim zapisal, da ZNP od ustanovitve opozarja na pomanjkanje politične raznolikosti medijev. "Večina slovenskih časopisov je idejno bližja levosredinskim strankam in ni naklonjena desnosredinskim, zato jih ne moremo opredeljevati kot nevtralne. Nevtralnih medijev ni, so samo opredeljeni," ugotavlja Kršinar.

Sicer pa je ZNP po njegovih navedbah v preteklem letu opozarjalo tudi na politične pritiske na novinarje, pri čemer med primeri navaja tudi težave, ki so jih imeli nekateri mediji v času afere bulmastifi. Omenili so napovedi političnih čistk na nacionalni TV, na katere je opozoril poslanec Andrej Magajna, ter poskuse političnega zasliševanja novinarjev, ki naj bi domnevno sodelovali s t.i. brezplačnimi časopisi.