Ministrstvo je tako sprejelo prvi ukrep za omejitev pomorov čebel v Pomurju, kjer je bilo letos zabeleženih že 23 lokacij pomorov čebel. Glede na sedem izvidov čebel je najverjetnejši vzrok za pomore kemična substanca klotianidin na semenu koruze. Med prvimi ukrepi so začasna prepoved semena z neonikotinoidi, omejitev uporabe insekticida biscay in povečanje vzorčenja v panjih, je danes dejal kmetijski minister Dejan Židan.
Ponovil je, da je glede na sedem izvidov pomorjenih čebel najverjetnejši vzrok za njihov pomor kemična substanca klotianidin. Pri tem je opozoril, da pričakujejo tudi rezultate analize semen koruze, ki so jo poslali v nemške laboratorije. Tudi na ta način naj bi prišli do informacije, ali so bila semena pravilno obdelana ali ne.
Odredba začne veljati v petek.
V Pomurju že 24 primerov pomorov, Židan prepovedal uporabo klotianidina
V Pomurju je bilo zabeleženih že 24 lokacij pomorov čebel. Glede na sedem izvidov čebel je najverjetnejši vzrok za pomore kemična substanca klotianidin na semenu koruze. Med prvimi ukrepi so začasna prepoved semena z neonikotinoidi, omejitev uporabe insekticida biscay in povečanje vzorčenja v panjih, je danes dejal kmetijski minister Dejan Židan.
V Pomurju se nahaja 16.000 čebeljih družin, od tega pa jih je bilo doslej prizadetih 2500. Da imajo težave, je sporočilo 45 od 600 tamkajšnjih čebelarjev. Kjer prihaja do zastrupitve čebel, je stopnja pomora 10 do 50-odstotna, je na današnji novinarski konferenci po sestanku s predstavniki vseh pristojnih služb in drugih organizacij v Ljubljani pojasnil Židan. Ponovil je, da je glede na sedem izvidov pomorjenih čebel najverjetnejši vzrok za njihov pomor kemična substanca klotianidin. Pri tem je opozoril, da danes pričakujejo tudi rezultate analize semen koruze, ki so jo poslali v nemške laboratorije. Tudi na ta način naj bi prišli do informacije, ali so bila semena pravilno obdelana ali ne.
Ker se držijo načela previdnosti, so na ministrstvu že sprejeli prve ukrepe. Gre za začasno prepoved uporabe semena, tretiranega z neonikotinoidi in registriranimi pripravki (čistopis uredbe naj bi bil v uradnem listu objavljen še danes), omejitev uporabe sredstva biscay za namene tretiranja oljne ogrščice v času cvetenja zaradi možnega sinergističnega delovanja z drugimi sredstvi ter povečanje vzorčenja v čebeljih panjih, kjer ni zdravstvenih težav, da se ugotovi, kakšno je splošno stanje. Na vprašanje, kdo bo kmetom, ki še niso sadili, nadomestil že priskrbljena sporno tretirana semena koruze oz. jim pomagal v boju zoper koruznega hrošča, je Židan odgovoril, da se tega problema zavedajo in da bodo našli rešitev. Glede gospodarske škode pri čebelarjih - med njimi so tudi delavci nekdanje Mure - pa je dejal, da so nekateri ekonomsko povsem odvisni od čebelarstva in da jim bo treba pomagati.
Čebele nimajo le gospodarske funkcije
Minister je ob tem opozoril, da čebele nimajo samo gospodarske funkcije, temveč predstavljajo tudi pomemben indikator o tem, kaj se dogaja z naravo. Ministrstvo ima zato po njegovih besedah jasen cilj - odkriti vzrok in krivca za pomore ter slednjega tudi kaznovati. Če bo potrebno, bo ministrstvo spremenilo tudi zakonodajo. Potem ko je minister za kmetijstvo v času prejšnje vlade Iztok Jarc leta 2008 sprejel uredbo, po kateri klotianidin ni bil dovoljen, je njegov naslednik Milan Pogačnik na podlagi analize Kmetijskega inštituta Slovenije prepoved uporabe tega sredstva umaknil. Židan je zdaj napovedal, da bo zahteval pojasnila, zakaj se je to zgodilo, naslednji teden pa se bo določil, ali bo zoper Pogačnika ukrepal ali ne.
Kolikšen delež semen koruze je bil sporno tretiran, sicer ni znano, je pojasnil direktor Fitosanitarne uprave Jože Ileršič. Kot je pojasnil, do teh podatkov nimajo dostopa. Pri tem je dodal, da je bila leta 2008, ko je prav tako prišlo do množične zastrupitve čebel, z insekticidi tretirana tretjina semena. Ileršič prav tako ni znal povedati, koliko spornega semena je bilo v Slovenijo uvoženega, saj tudi teh informacij, ker v EU velja prost pretok blaga, ni. Po njegovih besedah sicer ocenjujejo, da je na ta način v Slovenijo prišla okoli polovica semena. Glavna inšpektorica inšpektorata za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano Saša Dragar Milanovič pa je povedala, da se po neuradnih podatkih s podobnimi težavami ukvarjajo tudi na Madžarskem.
