V Sloveniji bo kampanjo vodil zavod Akademija naprednih idej. Zaenkrat so sporočili, da se bo zbiranje podpisov v Sloveniji ob 11.55 začelo v Ljubljani, Mariboru, Celju, Novem mestu in Piranu. Dogajanje bodo spremljali tudi koncerti in okrogle mize, je napovedala predstavnica Rekom Kaja Pogačar. Doslej je v Sloveniji Rekom promoviral Mirovni inštitut, ki je pripravil nekaj javnih tribun, v zbiranju podpisov pa ne bo sodeloval. "Ne dvomim, da bo veliko ljudi iniciativo podpisalo," je komentirala Vesna Teršelić iz zagrebške Documente, ki je ena od glavnih pobudnic iniciative. Slovenski organizatorji napovedujejo, da bodo podpisi in statut Rekom predani slovenskemu parlamentu. K javnemu podpisu je Akademija naprednih idej kot prvopodpisnika povabila predsednika države Danila Türka ter ljubljanskega župana Zorana Jankoviča, poleg njiju pa tudi vse poslanske skupine, je povedala Pogačarjeva.
"Vsem vladam, predsednikom držav in parlamentom bomo statut skupaj s podpisi predvidoma poslali sredi junija," pa je po telefonu za Dnevnik povedala Dženana Karup Druško, članica koalicije za Rekom iz Bosne in Hercegovine.
Administrativno nasilje
Vodilni v koaliciji za Rekom, med njimi tudi Nataša Kandić iz beograjskega Fonda za humanitarno pravo, pravijo, da je že sama sposobnost predstavnikov civilne družbe iz vseh nekdanjih republik, da se pogovarjajo in strinjajo o nujnosti ustanovitve komisije, velik uspeh. Sestanki potekajo že nekaj let, statut kot 30-stranski dokument pa je pred sprejetjem prestal mnoge spremembe - da zdaj ustreza možnostim preiskovanja vseh vojn, zločinov in nasilja od Makedonije do Slovenije.
Poleg domnevnih vojnih zločinov, do katerih naj bi prišlo med desetdnevno osamosvojitveno vojno (ki pa so v primerjavi z zločini, storjenimi v Bosni, na Hrvaškem ali na Kosovu majhnega pomena), koalicija za Rekom v Sloveniji opozarja na izbris kot poseben "administrativni" zločin, ki je prav tako kot jugoslovanske vojne temeljil na medetničnem nasilju. V ta namen je bila v statutu Rekoma definicija področja, s katerim se bo ukvarjala komisija, razširjena z vojnih zločinov tudi na "hude kršitve človekovih pravic". Da je do teh z izbrisom prišlo, je lani potrdilo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu (sodba sicer še ni pravnomočna).
Pobudo za ustanovitev Rekom sta v Sloveniji doslej že podprla predsednik republike Danilo Türk in predsednik parlamenta Pavel Gantar. Iz Türkovega urada so na vprašanje Dnevnika odgovorili, da predsednik "posebej pozdravlja dejstvo, da je pobuda prišla iz vrst civilne družbe in meni, da bi komisija kot organizacija civilne družbe lahko prispevala k objektivnemu ugotavljanju dejstev in procesu sprave". Türk se javnega podpisovanja sicer ne bo udeležil, so sporočili iz kabineta.
V parlamentu bo, če bo vlada mednarodni sporazum o ustanovitvi komisije podpisala, predvidoma sprejet zakon o ratifikaciji tega sporazuma. Kot je mogoče razbrati iz statuta, bodo pri imenovanju dvajsetčlanske komisije - to naj bi tvorilo po nekaj uglednih nepolitičnih strokovnjakov iz vsake nekdanje republike - zaključno vlogo igrali parlamenti in predsedniki držav, pobuda za imenovanje posameznikov, ki uživajo zaupanje ljudi, pa naj bi izhajala iz vrst civilne družbe oziroma državljanov.
MNZ najbliže rešitvi
Iz našega povpraševanja v vladnih krogih je mogoče razbrati, da bi se kot "pristojno" za predlog vladi, naj mednarodni sporazum o ustanovitvi komisije sprejme, utegnilo zavzeti ministrstvo za notranje zadeve, ki se je v zadnjih letih zavzelo za izbrisane. Kot smo izvedeli na MNZ, ki je doslej kot opazovalec sodelovalo na dveh sestankih s predstavniki pobude za Rekom, je to že pred časom izrazilo pripravljenost za "sodelovanje z nevladnimi organizacijami in ugotavljanje dejstev", vendar se neposredno do pobude za Rekom še ni opredelilo, dokler formalno k temu še ni bilo pozvano. Na MNZ še pravijo, da pobuda Rekom sega na področja različnih ministrstev. V drugih državah se bodo z njo predvidoma ukvarjala ministrstva za pravosodje, medtem ko bodo za predloge parlamentom, naj mednarodni sporazum ratificirajo, povsod skrbela zunanja ministrstva.
Komisija Rekom se v nekdanji Jugoslaviji ustanavlja po zgledu "komisij za ugotavljanje resnice", ki so bile doslej uspešno oblikovane v mnogih postkonfliktnih državah in regijah, denimo v Gani, Gvatemali, Južni Afriki, Sierri-Leone in drugod. Naloga komisije ne bo odkrivanje in preganjanje zločincev, kot to nalogo opravljajo pravosodne institucije na območju nekdanje Jugoslavije, temveč - kot so na zadnjem srečanju Rekom v Ljubljani poudarili predstavniki izbrisanih - z javnim pričevanjem žrtev, preiskovanjem dejstev in izpostavljanjem moralne odgovornosti uradnikov, prispevati k moralnemu zadoščenju žrtev s celotnega prostora nekdanje Jugoslavije. "Bodoča meddržavna komisija lahko z utemeljenim ugotavljanjem dejstev postavi zdravo osnovo za nadaljnje zgodovinske interpretacije vojn in dogodkov, ki so jim sledili, na prostoru nekdanje Jugoslavije. Različne interpretacije so v demokratičnih družbah vedno dobrodošle, vendar se morajo gibati znotraj mej nedvomnih dejstev. S tem bi Rekom lahko pomembno prispevala k spremembi javnega mnenja o storjenih kršitvah človekovih pravic in se postavila nasproti političnim manipulacijam in zanikanju zločinov," so na sestanku v Ljubljani sklenili slovenski podporniki Rekom. Tudi v drugih bivših republikah so Rekom že podprli predsedniki držav in državni parlamenti, najbolj odločno na Hrvaškem, v Srbiji in Črni gori. Na ravni EU Rekom podpirata evropska komisija in evropski parlament.
