Več kot 70 ur tedensko za plačano in neplačano delo porabi dobrih 28 odstotkov Slovencev, od tega kar 41 odstotkov žensk. Povprečje Evropske unije (EU) je za skoraj desetino nižje; pri moških in ženskah skupaj 22 odstotkov, samo pri ženskah pa 31,5 odstotka. Nad povprečjem smo tudi glede opravljanja delovnih obveznosti v prostem času (vsaj enkrat na teden dela v prostem času več kot 17,3 odstotka Slovencev in 15,7 odstotka prebivalcev EU), ter po (ne)možnosti zapustitve delovnega mesta zaradi osebnih ali družinskih obveznosti. V Sloveniji s slednjimi nima težav 60,9, od tega 55,1 odstotka žensk, v EU pa 64,9 odstotka zaposlenih.

Anketa o delovni sili, ki jo je lani spomladi izvedel Statistični urad RS (Surs), kaže, da si lahko le slaba desetina zaposlenih oseb v Sloveniji svoj delovni čas lahko oblikuje po svoje oziroma ga prilagaja svojim potrebam. Dobri dve tretjini zaposlenih imata natančno določen čas prihoda na delo in čas odhoda z dela, nekaj več kot četrtina pa ima gibljiv delovni čas, kar pomeni, da lahko na delo prihaja oziroma ga zapušča v določenem intervalu.

Anketa kaže, da je zaradi družinskih obveznosti lahko delo skrajšalo za eno uro, ki bi jo pozneje sicer nadomestilo, 59 odstotkov zaposlenih. Četrtina vprašanih bi lahko to storila samo izjemoma, 17 odstotkov zaposlenih pa delovnega mesta zaradi družinskih obveznosti nikakor ne bi moglo zapustiti. Še manj fleksibilni so delodajalci glede celodnevne odsotnosti. Več kot tretjina zaposlenih te ugodnosti, tudi v primeru nadomestitve z dodatnim delom, ne more izkoristiti. Petina lahko zaradi družinskih obveznosti doma ostane le izjemoma, medtem ko je 46 odstotkov zaposlenih dejalo, da bi zaradi družinskih obveznosti načeloma lahko izrabile kakšen prost dan.

Gaber: Brez skrajšanja delovnega časa ne bo šlo

Da so se razmere za delo začele spreminjati, je postajalo jasno že pred vstopom Slovenije v EU, pravi predstojnik centra za poučevanje človeških virov pri Inštitutu za družbene vede Miroslav Stanojevič. Na mikroravni je bilo očitno, da so ljudje začeli delati vse dlje vsak dan, urniki so postali bolj fleksibilni, delo je pogosteje potekalo v več izmenah, postajalo je bolj naporno in intenzivno. Vse to je močno vplivalo na spreminjanje družinskega življenja, saj se je struktura človekovega časa močno spremenila. "To se ujema tudi z opazovanjem vsakdanjega življenja družin," pravi Stanojevič. Kako dandanes živijo družine in kako nanje vplivajo delovne razmere, ravno zdaj po besedah Stanojeviča raziskujejo raziskovalci centra za poučevanje človeških virov pri Inštitutu za družbene vede. Pričakuje, da bodo rezultati raziskave znani proti koncu letošnjega leta.

Takšen življenjski tempo, kot velja danes, se bo moral spremeniti, kajti prava socialna kriza šele prihaja, je prepričan dr. Slavko Gaber z ljubljanske pedagoške fakultete. Brez skrajšanja delovnega časa po njegovem ne bo šlo. Ker bodo imeli starši zaradi tega več časa, bodo nase prevzeli tudi del vzgoje, ki jo zdaj opravlja šola, napoveduje. To pa bo spremenilo tudi organizacijo šole. V času socialne krize bo morala biti šola za otroka varno zatočišče, v katerem bo pridobil kaj, kar mu bo koristilo za življenje, kasneje pa se bo učenje vrnilo k užitkom, k iskanju odgovorov in ne bo več zreducirano na golo skrb za to, kaj bo jutri.

Je uspešna kariera sploh skladna z družino? Direktorica IEDC Poslovne šole Bled Danica Purg pojasnjuje, da pri njih poskušajo tako moške kot ženske ozavestiti o dejavnikih, ki so potrebni, da bi postali uspešni voditelji. "Če se na primer odločijo, da bodo imeli družino, morajo imeti sposobnost in energijo, da so uspešni na obeh področjih - to je v veliki meri odvisno od njihove volje in pozitivne naravnanosti, zelo pomemben pa je tudi menedžment časa in prioritet - to velja tako za moške kot za ženske!"

Ženske so ševedno bolj obremenjene

Družine v Slovenije imajo v povprečju 1,5 otroka. V vrtce je vpisanih okoli 66.000 otrok, nekaj več kot 160.000 pa jih hodi v osnovne ali podružnične šole. Slaba polovica (46 odstotkov) otrok, mlajših od 15 let, je, medtem ko so starši v službi, v podaljšanjem bivanju v vrtcu oziroma šoli ali pa jih za plačilo pazi varuška, medtem ko za ostale skrbijo sorodniki, sosedi, prijatelji ali pa so doma sami. Okoli 150.000 oseb, starih od 15 do 64 let, skrbi tudi za ljudi, ki potrebujejo pomoč zaradi bolezni, invalidnosti in starosti. V Sloveniji je sicer približno 90 domov za starejše, v katerih prebiva nekaj več kot 16.000 oskrbovancev, približno tolikim pa je bil sprejem v dom odklonjen.

Čeprav se je v Sloveniji čas, ki ga moški namenjajo gospodinjskim opravilom in skrbi za družino, v zadnjih letih podaljšal, pa namenijo ženske tem opravilom še vedno več časa kot moški. Ženske porabijo za gospodinjstvo in družino povprečno štiri ure in pol, moški pa uro manj. Da je skrb za otroka še vedno predvsem naloga žensk, kažejo tudi podatki o izrabi dopusta za nego in varstvo otrok, o delu s krajšim delovnim časom od polnega in o odsotnosti z dela zaradi nege družinskega člana oziroma članice.

Med osebami, ki so izkoristile dopust za nego in varstvo otroka (ta se navadno začne s tretjim mesecem otrokove starosti in običajno traja devet mesecev), pa je bilo le 7 odstotkov moških in kar 93 odstotkov žensk. Očetje, ki so izrabili dopust za nego in varstvo otroka, na tem dopustu niso vztrajali dolgo; dve tretjini teh očetov sta namreč izrabili največ tri mesece tega dopusta, le tretjina pa 7 do 12 mesecev. Lani je v Sloveniji pravico do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva izkoristilo približno 9000 staršev, zaradi varstva in nege otroka pa je delalo vsaj mesec dni manj časa kot običajno 44.000 oseb. Po pričakovanjih je bilo med njimi veliko več žensk kot moških, in sicer jih je bilo kar 72 odstotkov.